Aktualno

Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino zapira svoja vrata za javnost

Peticijo za ohranitev knjižnice so podpisali številni ugledni posamezniki, poziv pa naslavljajo na ministrstvo za izobraževanje, vlado in državni zbor, pa tudi na vodstvo inštituta

IMG_1052
Plinijeva Della naturale historia (1548), eden izmed zakladov knjižnice
foto: arhiv knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino

Ko smo aprila v naši oddaji Nedeljski izlet predstavljali knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini v središču mesta, smo dejali, da v tej specialni knjižnici zbirajo in hranijo dragoceno gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Fond knjižnice obsega več kot 52 tisoč enot. To so knjige, časopisi, dokumentarno gradivo, priročniki, zemljevidi, enciklopedije, letaki … V teh dneh pa nas je presenetila novica, da knjižnico zapirajo za javnost. Peticijo za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino so podpisali številni ugledni posamezniki, poziv pa naslavljajo na ministrstvo za izobraževanje, vlado in državni zbor, pa tudi na vodstvo inštituta. Tatjana Pirc je direktorja Inštituta za novejšo zgodovino Jureta Gašpariča vprašala, zakaj so se odločili, da knjižnico zaprejo za javnost.

“Skupni stroški delovanja knjižnice v letu 2018 so z nabavo novega gradiva presegli 120.000 evrov. To se na prvi pogled morda ne zdi veliko, ampak naš inštitut ni pretirano velik, zato je to za nas prevelik zalogaj.”