Znani, slavni, mrtvi

Znani tujci, ki so svoj zemeljski mir našli pri nas

foto: Maja Stepančič/Val 202

Kaj imajo skupnega zadnji francoski kralj, azerbajdžanski heroj, izumitelj ladijskega vijaka in znameniti dirigent? Morda že to, da so ljudem poznani po svojih dejanjih ali vsaj imenu, zagotovo pa to, da so vsi našteti našli svoj mir v Sloveniji. Kdo so slavni pokojni, zaradi katerih tujci obiščejo Slovenijo?

Čeprav je to, kdo je znan in kdo ne, precej subjektivno, pa je grobnica v Kostanjevici nad Novo Gorico poznana prav zaradi znanih imen. Tam počivajo zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov. Karel X. je namreč edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji.

Številna evropska mesta imajo pokopališča, ki presegajo samo vlogo prostora zadnjega počitka in so predvsem zaradi znamenitih pokojnikov oblegane turistične postojanke. Mi pa imamo Navje, ljubljanski spominski park za zaslužne Slovence in tiste tujce, ki so delovali in umrli v Ljubljani ter bili pokopani na pokopališču Sv. Krištofa na območju današnjega Gospodarskega razstavišča.

Kaj ali bolje kdo bi lahko bil razlog, da primorski kraj obiskujejo ljudje iz Azerbajdžana, včasih tudi celotne delegacije. Veliko pove že ime samega kraja, ki so mu že Habsburžani rekli kar Schonpass. Od lepega prelaza pa ni veliko Šempasa. A tisti pravi razlog je Mihajlo, azerbajdžanski narodni heroj in diverzant, ki je tudi razlog, da imamo Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana.

Kraj Konjšica, tisti, ki prihajajo tja iz Avstrije, Nemčije ali celo Argentine, izgovorijo na vse mogoče načine. Razlog za obisk je tam pokopan znameniti dirigent Carlos Kleiber, na ogled pa je tudi njegova spominska soba.

Zase moramo kar najbolje poskrbeti, ko smo še živi, a verjetno se kdo ukvarja tudi z vprašanjem, kako dobro bo zanj poskrbljeno, ko bo prestopil na drugo stran. O tem je razmišljal tudi Vipavec Anton Lavrin, vendar ne o svojem poslednjem domu, ampak o domu svojih staršev in prezgodaj umrlega sina. V Vipavo je tako dal leta 1845 pripeljat kar dva egipčanska sarkofaga, ki so ju odkrili ob vznožju Kefrenove piramide v Gizah.