Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je vanilja sladka in dišeča, ima precej grenko zgodovino. Prvi, ki naj bi jo udomačili na njenih divjih rastiščih okoli Mehiškega zaliva, so bili pripadniki ljudstva Totonaki. Te so kolonizirali Azteki, ko pa so v začetku 16. stoletja azteško deželo odkrili Španci, so prevzeli tudi polja vanilje in jo začeli uporabljati za aromatiziranje jedi in pijač. Mehika je ostala glavna proizvajalka vanilje vse do 19. stoletja. To pa predvsem zato, ker potaknjenci, ki so jih pošiljali drugam, niso bili oprašeni in niso imeli plodov, strokov, v katerih po fermentaciji nastane aromatična snov vanilin, in so bili tako brez vrednosti. Vse se je spremenilo, ko so odkrili, da vaniljo lahko oprašujejo tudi ročno, sploh pa, ko so odkrili, da se vanilin lahko pridobi sintezno. Zaradi izjemno zahtevne in dolgotrajne pridelave vanilje jo iz naravnih virov dobimo le slabo petino na leto.
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
Če bi morali čas okoli božiča opisati z vonjavami, zagotovo ne bi manjkal vonj po cimetu, ki pogreje in posladka. Priljubljena začimba, ki je v uporabi po vsem svetu, ima dolgo zgodovino. Velja za eno najstarejših poznanih začimb, ki pa je bila nekoč veliko predraga za splošno uporabo. Podatek, ki ga je v prvem stoletju našega štetja zapisal rimski pisec in učenjak Plinij starejši, nam pove, da je 350 gramov cimeta imelo enako vrednost kot pet kilogramov srebra. Znano pa je tudi, da so še v 15. stoletju na arabskih trgih zanj menjavali sužnje. Danes je ob popru cimet tista začimba, ki se ji je zaradi intenzivne pridelave, pri kateri uporabljajo veliko fitofarmacevtskih sredstev, najbolj zmanjšala kakovost, zato je dobro vedeti, kaj kupujemo. Čeprav je cimeta več vrst, se v kuhinji že od nekdaj uporabljata dve vrsti, pravi cejlonski in kitajski, ta je cenejši in vsebuje več dišave kumarin, zaradi katere lahko ob prevelikem zaužitju boli glava.
Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.
Ne zgodi se pogosto, a vendar so znani primeri akcij iskanja pogrešanih iz doma starejših občanov ali psihiatrične bolnišnice. Tudi v Idriji, kjer deluje druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, imajo primere pogrešanih povezanih s to ustanovo. Zaradi njihove varnosti je treba osebe najti čim prej in pri tem ob policiji, gasilcih, gorskih reševalcih pridejo na pomoč tudi vodniki reševalnih psov, tudi psov, izurjenih za mantrailing, ki iščejo pogrešane po njihovem osebnem vonju. Disciplina, ki je k nam prišla iz Amerike, se razvija, za zdaj pa je edino društvo za sledenje človeškemu vonju pri nas v Cerknem. Člani društva so pred kratkim, v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija in drugimi službami zaščite in reševanja, pripravili izobraževanje ter prikaz iskanja pogrešane osebe.
Origano izvira z mediteranskega območja, je trajnica gorovja in odcednih tal, zato so stari Grki to rastlino imenovali tudi gosko veselje. Starogrški filozof Aristotel je poročal, da so želve, ko so pogoltnile strupeno kačo, takoj pojedle nekaj origana, ki naj bi vplival kot protistrup. Prav tako ni slučajno, da je pristal na pici, najbrž bolj iz zdravstvenih kot iz kulinaričnih razlogov, če vemo, da je pica nastala iz ostankov hrane za reveže. Domače ime za origano je navadna dobra misel, včasih mu rečejo tudi divji majaron, a kljub podobnosti sta si zelišči različni. Omenili bomo tudi timijan, ki se izmed vseh treh najmanj uporablja v kulinariki, je pa nekoč veljal za antibiotik revežev.
"Na najvišjo goro sveta smo potegnili novo, Jugoslovansko smer. Ta – peta po vrsti, po težavnosti pa prva smer – ne bo nadomestila klasičnega pristopa na Everest. Pretežka je, predolgo poteka v veliki višini, izpostavljena je viharjem. Vedno, dokler bo obstajala civilizacija, bo pričala o pogumu, tovarištvu in sposobnosti nekega majhnega naroda, ki je moral zelo pohiteti, da je ujel zamujeno."
Raoul Wijsma je pevec in pisec pesmi, ki ga na Slovenijo veže globoka vez, lepa in žalostna. Prvič je prišel sem, v Prlekijo, kot najstnik in od takrat se vrača. Zadnja leta skupaj s svojo glasbeno skupino Raoul & the Wisemen. Njihov zadnji projekt je bil povezan z zgodbo o povodnem možu, ki jo je zapisal že Valvazor, po njej pa balado napisal tudi Prešeren. Zakaj ima rad sezname, kje vidi razlike med Slovenijo in rodno Nizozemsko in kdo je bil vztrajnejši, oče ali mama, da mu je ime Raoul?
Trgovanje z ljudmi je ena najhujših kršitev človekovih pravic in na področju preprečevanja trgovanja z ljudmi in pomoči žrtvam pri nas od leta 2001 deluje Društvo Ključ. Soustanoviteljica Katjuša Popović se je s to problematiko srečevala že kot kriminalistka. Če je bila večina primerov, s katerimi se je Društvo Ključ ukvarjalo pred 23 leti, povezna z izkoriščanjem žensk in prisilno prostitucijo, je z leti več tudi drugih oblik izkoriščanja. Za zdaj so v varni hiši društva nastanjeni izkoriščani delavci iz tujine. Katjušo Popović še vedno najbolj prizadenejo primeri, v katere so vpleteni zlorabljeni otroci, za katere se nihče ne pobriga, na cedilu pa jih pusti tudi sistem. O trgovini z ljudmi, o zlorabi otrok za prostitucijo, pa tudi o tem, zakaj se je vedno počutila kot doma ob morju, čeprav je rojena Ljubljančanka.
V Evropi zgodovina tradicionalne medicine temelji predvsem na uporabi zelišč in zdravilnih rastlin, v Aziji pa so v ta namen uporabljali tudi gobe. Na primer svetlikava pološčenka oziroma goba, ki je znana tudi pod imenom reiši, ima v Aziji več kot 4000-letno tradicijo uporabe in gojenja, njeno kitajsko ime pa v prevodu pomeni "zelišče duhovne moči". Reiši in šitake (ali japonska nazobčanka) pa sta tudi vrsti gob, ki so ju ljudje kot prvi začeli gojiti, in to v Aziji.
Del regije Salzkammergut v Zgornji Avstriji je tudi mesto Ebensee, ki leži na južnem koncu jezera Traunsee. Mesto je bilo v zgodovini, tako kot številna druga v regiji, znano po soli; tam so namreč naredili bajer za izparevanje soli. Danes pa je obiskano predvsem zaradi prekrasne narave, Ebensee pa je tudi kraj spomina na grozote druge svetovne vojne. Tam je bilo moško nacistično koncentracijsko taborišče, ena izmed podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Graditev taborišča se je začela leta 1943, z namenom zagotoviti suženjsko delovno silo za graditev velikanskih podzemnih predorov, v katerih so nacisti razvijali in skladiščili orožje. Zaradi nečloveških delovnih in življenjskih razmer je taborišče Ebensee glede na smrtnost svojih zapornikov veljalo za eno najhujših koncentracijskih taborišč. Del predorov je danes na ogled za javnost, tam pa so tudi spominski center, pokopališče in muzej.
Od nekdaj so ljudje strmeli v nebo in na njem iskali odgovore za dogodke na Zemlji. Za marsikaterega so okrivili tudi Luno in ji pripisali lastnosti, ki jih nikakor nima. Od nekdaj tako velja prepričanje, da se ob polni Luni rodi več otrok kot sicer, da vanjo tulijo volkovi in da takrat rastejo gobe. Čeravno vsa ta verovanja niso resnična, pa sta Luna in Zemlja neločljivo povezani vse od trka večjega planetoida z Zemljo pred več kot štirimi milijardami let. Še pred 400 leti so menili, da je luna gladka, Galileo je ugotovil, da je reliefna, po pojavu teleskopov in odpravah nanjo pa je človeštvo o njej vedelo vedno več. Veliko zanimivih informacij o tem našem edinem naravnem satelitu zdaj prinaša nova, interaktivna razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije z naslovom Vsega je kriva Luna.
»Alpinistk v Sloveniji ni prav veliko morje, prej za en mali bazenček,« pravi Anja Petek, idejna vodja ženske alpinistične odprave Lalung 2024. V eni redkih ženskih alpinističnih odprav, ki jo je razpisala Planinska zveza Slovenije, so se ob Anji v indijsko Himalajo odpravile še Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar in tam preplezale štiri prvenstvene smeri. Odmaknjeno območje, kjer so prebile dober mesec, je bilo pred njihovim prihodom slabo raziskano, saj je bilo zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in posledično tudi ni bilo konkretnih zemljevidov, ki bi jim prišli prav. So pa bili medvedi, ki so alpinistkam v baznem taboru precej otežili odpravo in po katerih so poimenovale eno od novih smeri Bear Camp. Tudi o tem, od kod druga tri imena Calm before the storm?, Connection in Here comes the sun, kot so dale ime 2000-metrski smeri po vzhodnem grebenu na šesttisočak Lalung I, so nam povedala alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar.
Ad Fluvium Frigidum je večdnevni festival poznoantične kulture, ki je poleti potekal v Ajdovščini. Naslanja na izročilo slovite rimske bitke pri Mrzli reki, ki se je zgodila v bližini utrdbe Castre in velja za prelomen dogodek v svetovni zgodovini. Sam festival je združil več kot 100 ljubiteljev uprizarjanja rimskega življenja iz kar desetih držav, tudi iz Bolgarije, ki ima bogato rimsko dediščino, a precej reven odnos do nje. Na avtobusu navdušencev iz Sofije je bil tudi Joan Krustev, pri katerem se je strast do rimske zgodovine vžgala ob knjigah in videoigricah. Z njim bi se lahko pogovarjali v več jezikih, tudi v slovenščini bi šlo, a ostali smo pri angleščini, o kateri pravi, da je danes v EU nekakšna lingua franca, tako kot je bila v Rimskem imperiju latinščina.
Matej Vranič je profesionalni fotograf, ki je za svoja fotografska dela prejel številne nagrade, je pa tudi filmski ustvarjalec. Pred tremi leti nas je v dokumentarnem filmu Divja Slovenija peljal med redko videne prizore iz živalskega in rastlinskega sveta Slovenije, v prvem filmu pa se je osredotočil na ptice Šaleške doline. Tudi v svoji najnovejši dokumentarni filmski mojstrovini se je podal v svet ptic, med ene največjih evropskih sov kozač.
Ko se je Mateja Lasič odločila, da bo študirala medicino, je vedela, da si želi delati v tisti veji, kjer bo uporabljala roke. Te so že prej vzljubile klavir in tako je danes specialistka ginekologije in porodništva, kirurginja, zaposlena na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana, ter tudi akademska glasbenica. Prav glasbo in medicino je združila v projektu Ovita, namen katerega je ozaveščati o raku na rodilih pa tudi prispevati k najboljši mogoči obravnavi, zdravljenju in podpori žensk s temi boleznimi. V sklopu projekta bo danes ob 18-ih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dobrodelni koncert OVITA zanjo, na katerem bo na klavirju zaigrala prav kirurginja Mateja Lasič, na odru pa se ji bodo pridružili še mnogi drugi glasbeniki, med njimi Bojan Cvjetićanin, Tomi Meglič, Anja Bukovec. Pri programu koncerta sta sodelovala tudi skladatelja Anže Rozman in Hans Zimmer s svojo filmsko glasbo, ki bo pospremila tri videozgodbe.
"Izraelska vojska je pred nekaj urami začela ciljno usmerjeno in omejeno kopensko operacijo v južnem Libanonu proti ciljem in infrastrukturi teroristične organizacije Hezbolah," se je glasilo sporočilo izraelske vojske, ki je ponoči potrdila začetek omejenih kopenskih operacij v vaseh na jugu Libanona. Cilji napadov so vasi blizu meje, v katerih Hezbolah predstavlja neposredno grožnjo izraelskim skupnostim na severu države, so še sporočili.
Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav
Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.
V Sloveniji nimamo podatka o tem, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Če pa se naslanjamo na podatke iz raziskav drugih držav, lahko rečemo, da je v družbi približno odstotek oseb z avtizmom in da avtizem v vseh pojavnih oblikah narašča. Ena izmed nevladnih organizacij, ki spodbujajo zavedanje o avtizmu, je Zasebni zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma iz Kopra, pri katerem so letos že drugo leto pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo mladih z avtizmom Erasmus+. Z geslom "Imam avtizem, pa kaj potem 2024" so se mladim iz Slovenije na tednu druženja in različnih dejavnosti v Idriji pridružili tudi vrstniki iz Latvije in Švedske.
