Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Občina Idrija je letošnje leto na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija razglasila za Scopolijevo leto.
Marsikdo reče, da je to kar božja pot Evrope, na katero pa obiskovalci prihajajo z vsega sveta. Ob žičnici na 1766 metrov visoko goro vodi kar nekaj poti, iz Žabnic tudi romarska, na kateri je postavljen križev pot s kopijami poslikav slovenskega slikarja Toneta Kralja.
Kanalska dolina leži ob tromeji, pod vrhovi Julijskih in Karnijskih Alp, kjer živijo štiri jezikovne skupnosti: Italijani, Nemci, Furlani in seveda Slovenci. Tam delujeta dve slovenski kulturni društvi, v Ukvah ima sedež Slovensko kulturno središče Planika, v Ovčji vasi pa Združenje don Mario Černet.
V senci nekaterih dreves se začenja 19. Knjižnica pod krošnjami. Koordinatorka in vodja Gaja Naja Rojec v branje priporoča delo Janet Frame z naslovom Vstopate v človeško srce.
V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Nekateri tekilo uvrščajo med vrhunskih pet žganih pijač, kjer imata mesto na primer tudi viski in rum. A v nasprotju z rumom, ki ga delajo povsod, kjer raste sladkorni trst, je tekila lahko narejena le v Mehiki, in sicer le v regijah, določenih z zakonom. Ena izmed najbolj znanih je Jalisco s polji modrih agav, edine agave, iz katere je lahko narejena mehiška nacionalna pijača. Drugače pa je pri mezcalu, ki je splošno ime za žgano pijačo iz agav. Podobno kot rum so tudi tekilo v Mehiki začeli delati šele po prihodu Špancev, ki so iz Evrope prinesli kotle za žganjekuho in znanje o pripravi žganih pijač, ter začeli destilirati staro azteško pijačo bogov, imenovano pulke.
Na začetku se je ideja o branju v senci dreves na različnih krajih zdela komu tudi nenavadna, a Knjižnica pod krošnjami se je razvila v enega bolj živahnih in učinkovitih projektov, ki pod krošnje privabi tako tiste bralce, ki tam najdejo aktualne knjižne izdaje in tiste, pri katerih branje še ni ena od pogostih dejavnosti prostega časa. Gre za projekt, ki nagovori ljudi k temu, da se usedejo in berejo, kar danes ni enostavno. Že vse od začetka so pri projektu tudi številne založbe, ki vsako leto izberejo aktualne knjižne izdaje in jih pošljejo na bralne otoke.
Mladi čebelarji in čebelarke se pri nas po večini izobražujejo v čebelarskih krožkih, enaindvajset osnovnih šol pa ima čebelarstvo tudi kot izbirni predmet v zadnjem triletju. Med takimi je tudi Osnovna šola Dekani, na kateri učiteljica in čebelarka Andreja Smrdelj mlade čebelarskih veščin uči že nekaj let in na kateri marsikateri šolar komaj čaka, da pride v četrti razred, da se lahko vpiše k čebelarskemu krožku. Mladi pa ne usvajajo samo znanja, ampak tudi dosegajo prva mesta na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih čebelarjev. Letos julija bo to potekalo v Ivančni Gorici. O tem, kaj vse morajo znati, se pogovarjamo z Veroniko Morato, Gajo Zahar in Lukasom Klabjanom, ki se že pripravljajo na zahtevno tekmovanje. Foto: Andreja Smrdelj
Nad Novo Gorico ob slovenko-italijanski meji so leta 1978 postavili napis iz kamnov NAŠ TITO, ki vse od takrat sproža polemike. Kamne so večkrat premikali, napis uničili ali spremenili. Tako je na pobočju Sabotina že pisalo NAŠ MIR, SLO, celo NAŠ FIDO.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Miha Čelar, scenarist in režiser filma v branje priporoča knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj.
V sedmi sezoni se spet podajamo okoli sveta. Vzhodna Azija je domovina najbolj prodajane žgane pijače na svetu. To ni ne vodka, ne viski, ne rum, to je sodžu. Nacionalni korejski pijači rečejo tudi korejska vodka in je tradicionalno narejena iz riža. Po korejski vojni, leta 1965, ko je takratna vlada zaradi pomanjkanja riža izdelavo sodžuja iz riža prepovedala, so to žgano pijačo začeli izdelovati iz tapioke in sladkega krompirja. Če je korejski sodžu najbolj prodajana žgana pijača, ki pri nas ni prav zelo znana, pa je veliko bolj znan japonski sake, ki pa ni niti žganje niti vino, pač pa je po izdelavi najbolj podoben pivu s posebno dvojno vzporedno fermentacijo.
Tovarne ribjih konzerv so zaposlovale predvsem ženske.
Konec šestdesetih let je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo na Luno, Apollo 12, pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. V bližnji prihodnosti, pa bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk. Polet je bil predviden za prihodnji četrtek, 4. maja, a je pri testiranju rakete, na kateri bo naložen MoonArk, prišlo do zapleta in tako je polet preložen, nov datum še ni znan. Sicer pa so v tovoru, ki ga bo MoonArk ponesel na Luno, umetniška dela, poezija, risbe, različni jeziki, vzorci planktona in cvetnega prahu. Med 250-imi umetniki, znanstveniki in oblikovalci dragocenega tovora sta tudi Slovenca, likovna umetnica in znanstvenik. Teja Krašek je slikarka, ki se ukvarja z nanoartom, mikroskopskimi slikami, ki združujejo znanost in umetnost, Janko Jelenc pa je diplomiran inženir fizike, član skupine petih, ki se na Inštitutu Jožefa Štefana ukvarjajo s sintezo in karakterizacijo nanodelcev, predvsem anorganskih. In kaj priporočata v branje Teja Krašek in Janko Jelenc?
V sedmi sezoni se ponovno podajamo okoli sveta. Spoznavamo zgodovino, razvoj, značilnosti in zanimivosti najbolj prepoznavnih ter legendarnih žganih pijač sveta. S Karibi najbolj povezujemo rum. Edino surovino, iz katere pridelujejo rum, so na Karibe prinesli kolonialisti, ki so s seboj vzeli tudi kotle in znanje o izdelavi žganih pijač, ki so jih poznali. Zato imamo različne vrste ruma. Francoskega, pri katerem je rum narejen iz fermentiranega soka sladkornega trsa, ter angleškega in španskega, pri katerih je rum destilat iz fermentirane melase. Iz sladkornega trsa pa je tudi kašasa, nacionalna pijača v Braziliji. Z rumom je povezan tudi temnejši del zgodovine, zasužnjevanje ljudi, ki so delali na plantažah sladkornega trsa. Zato je rum pijača, zaradi katere so nekateri obogateli, drugim pa je pomagala pozabiti njihovo revščino ali pa dala pogum.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Konoplja se mu zdi zanimiva kot družbeni fenomen, saj po večdesetletnem prizadevanju civilne družbe, da bi sprejeli konopljine zdravilne učinke, zdaj v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje vstopata politika in kapital. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Premiera filma bo v četrtek ob 19.00 v Kinu Brežice, dan zatem pa film Konoplja osvobaja prihaja na redni spored v Kinodvor v Ljubljani.
V današnjem knjižnem priporočilu o novi predstavi Društva ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Vie Negative. Premiera predstave z naslovom 'Ne me silit, da povem, kaj mislim' bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in je povezana s knjigo, ki jo v branje priporoča soavtor Bojan Jablanovec.
Jutri se bo ob Ledavskem jezeru začela prva hoja oziroma umetniška turneja, ki jih bodo na podeželju izvajali umetniški pari iz 8 držav v okviru mednarodnega projekta poimenovanega Along the Walk oziroma Vzdolž poti, projekta uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Vsak umetniški par bo izvedel dva desetdnevna pohoda po podeželskih območjih Nemčije, Slovenije, Italije, Francije in Belgije.
Sobarica, fijakar, hišnik v centru kulinarike in turizma, animatorka v kinu, natakarji in vodja strežbe so le nekateri vse prevečkrat spregledani poklici v turizmu. Prav tem je namenjen projekt Vzemi si čas za nas, ki že tretje leto izpostavlja tiste delavce in delavke, ki morda nimajo neposrednega stika z gosti, a so v turizmu nepogrešljivi. Študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so skupaj s kolegi z Bleda in iz Maribora svoja doživetja predstavili na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, fotografije delavcev pa so zdaj javnosti predstavljene tudi v vseh treh mestih, na Bledu v parku pred Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem, na mariborskem Trgu svobode ter v bližini BIC Ljubljana na Špici.
Na poti proti Lendavi se že od daleč vidi manjši grič s cerkvijo, ki se dviga nad vinogradi. Nekoč je na tistem mestu stala vojaška utrdba, pozneje so na njenem mestu sezidali kapelico oziroma cerkev Svete Trojice, od koder sega razgled na Goričko in Panonsko nižino. Zanimiv je tudi ogled cerkve, v kateri je krsta z mumijo vojaškega častnika Mihaela Hadika.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani so na ogled fotografije, ki jih je na reportažnem potovanju po Boliviji v okviru projekta Our Food. Our Future ob podpori okoljske organizacije Focus posnel dokumentarni fotograf Matjaž Krivic, besedilo k fotografijam pa je prispevala novinarka časopisa Delo Maja Prijatelj Videmšek. Gre za projekt, ki govori o našem prehranskem sistemu in trošenju hrane in prek te razstave kaže, kaj vse povzroča sodobni način prehranjevanja. Fotografije so nastale v regiji Santa Cruz, ki ima najvišjo proizvodnjo hrane v Boliviji, pa tudi najvišjo stopnjo krčenja gozdov. Bolivija je po uničevanju gozdov na tretjem mestu prehitela Indonezijo, pred njo sta Brazilija in Kongo, kar pomeni, da se gozdove tam krči zelo pospešeno, predvsem zaradi širjena pašnih površin in površin za proizvodnje krme.
Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.
