Iskanje
Pojem kinofobija izhaja iz grških besed kinos in phobos in pomeni strah pred psom. Čeprav se več ljudi boji pajkov in kač, pa je strah pred psi veliko večja težava, saj nam lahko preprečuje ali omejuje stike s prijatelji, sorodniki, celo obiske parkov. Pri premagovanju tega strahu že leta pomagajo pri Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, pri katerem so zdaj pripravili priročnik za odpravljanje strahu pred psom z naslovom Od strahu do prijateljstva.
13 min • 25. 03. 2025
V članku Marka Hrovata o etimologiji imena Celovec izvemo, da ime izvira iz staroslovenskega izraza cveliti oziroma cviliti. Morda tam res kdo zacvili zaradi številnih trgovin in marsikje tudi nižjih cen od naših, toda glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške ni le nakupovalno središče. Celovec je tudi zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem, univerzitetno mesto, rojstni kraj fizika in matematika Jožefa Stefana, nekaj časa pa je tam preživel tudi France Prešeren, ki pa je dejal, da imajo vseeno Ljubljanci neprimerno več svetskega čuta kot Celovčani. Oboji pa imajo zmaja in tudi Novi trg, na katerem stoji kip celovškega Lindwurma, bomo obiskali v tokratni reportaži iz Celovca.
16 min • 14. 03. 2025
Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.
11 min • 12. 03. 2025
"Večina dokumentarnih filmov zareže v bistvo problema sodobnega sveta, še posebno takrat, ko je govor o nevralgičnih točkah našega bližnjega prostora," je v uvodniku 27. Festivala dokumentarnega filma zapisal njegov programski direktor Simon Popek. Verjetno najbolj pričakovani film festivala je film Edina zemlja, ki je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, v naboru pa so tudi filmi, ki raziskujejo vprašanja, kot na primer, kako živijo vešče in molji, kakšno vlogo imajo v zgodovini človeštva vlaki, kako velika je moč arhiva in kako je bilo avgusta leta 1965, ko so v New York, na drugo ameriško turnejo, prispeli Beatli. Odprtje festivala bo pospremila biografska drama o Zoranu Predinu režiserja Slobodana Maksimovića, retrospektiva pa bo posvečena dokumentarnemu opusu slovenske režiserke Maje Weiss. Festival bodo od 12. do 19. marca gostili Cankarjev dom, Kinodvor in Slovenska kinoteka.
11 min • 11. 03. 2025
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
13 min • 28. 02. 2025
Leta 2022 so v Celovcu, ki mu mnogi pravijo tudi avstrijski renesančni dragulj, po desetletni prenovi za obiskovalce odprli Deželni muzej avstrijske Koroške. Temeljni kamen za muzej je bil položen leta 1879, muzejsko poslopje, zgrajeno v slogu neorenesanse, pa odprto leta 1884. Ker je zaključni kamen položil prestolonaslednik Rudolf, se je muzej pred prenovo imenoval Rudolfinum, po novem pa je to Koroški muzej Celovec. Postavljena razstava obiskovalce popelje skozi zgodovino, naravo in kulturo Koroške, in to tudi v slovenskem jeziku. Na naslovu Museumgasse 2 si je do 6. aprila mogoče ogledati razstavo umetniških del iz zbirke koroške milijarderke Heidi Horten, ki je dobesedno živela s svojo umetniško zbirko. @visitklagenfurt #visitklagenfurt
9 min • 27. 02. 2025
85 je bilo število vseh prijavljenih filmov na letošnji 19. Festival gorniškega filma in 32 najboljših si bo vse do sobote mogoče ogledati v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale in Linhartovi dvorani v Radovljici. Včeraj zvečer je festival odprl filmski portret največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. V filmu poljske režiserke Elize Kubarske, ki se je odpravila po Wandinih stopinjah v Himalajo, nastopa tudi mehiški alpinist Carlos Carsolio, vodja odprave leta 1992 na Kangčendzengo, kjer je Wanda izginila in ki je alpinistko zadnji videl živo. Kot pove v filmu, takrat ni imel dovolj moči, da bi jo spravil dol. Med dokumentarnimi filmi, kar nekaj zgodb letos prihaja iz Južne Amerike, je tudi igrani film slovenske koprodukcije Alfa, alpinist in direktor festivala Silvo Karo pa izpostavi tudi film o vasi Cumbira v Angoli, v kateri otrokom postavijo umetno plezalno steno.
10 min • 18. 02. 2025
Kranj se kot mesto prvič omenja v 13. stoletju, vendar je bilo območje mestnega središča poseljeno že v mlajši kameni dobi oziroma neolitiku. V bogati 6000-letni zgodovini so svoj pečat v mestu pustili mnogi. Najbolj ga je verjetno zaznamoval pesnik dr. France Prešeren, ki je od jeseni leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival v Prešernovi ulici številka 7, kjer je danes spominski muzej. Spomine na prebivalce mesta med rekama Savo in Kokro, tudi tiste iz starodavne preteklosti, pa hrani Gorenjski muzeji in so zdaj na ogled na arheološki razstavi, poimenovani Svetinje in črepinje, v gradu Khislstein. Skoraj tristo predmetov, ki so jih našli pri arheoloških izkopavanjih na Tomšičevi ulici, sosedi Prešernove, nas pelje v naselbinske kulture od prazgodovine do sedanjosti. Po razstavi, ki sta jo oblikovali Ariana Furlan Prijon in Barbara Bogataj Kokalj, nas je peljala kustosinja za arheologijo v Gorenjskem muzeju in vodja razstavnega projekta dr. Veronika Pflaum. Avtorica ilustracij na razstavi je mag. Irena Jeras Dimovska.
13 min • 08. 02. 2025
Lani je minilo 150 let od rojstva in 60 let od smrti slovenskega telovadca, trenerja, pravnika in publicista, očeta slovenske telesne kulture dr. Viktorja Murnika. Kot daleč najuspešnejši vaditelj je bil prvi, ki je slovenske telovadce popeljal na zmagovalne odre svetovnih prvenstev in olimpijskih iger in tako prvi postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid. Njegovo delo in življenje je zdaj predstavljeno na razstavi z naslovom Slovenec sem in – kdo je več?! v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Ta je nastala v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani.
12 min • 04. 02. 2025
Slovenija je dežela, v kateri narava že sama po sebi ponuja rešitev za marsikatero tegobo, če le poznamo zdravilne učinke v njej rastočih rastlin. Na primer ustnatice so velika družina aromatičnih začimbnic, ki so ime dobile po svojih cvetovih v obliki usten in v katero med drugimi sodijo žajbelj, majaron, timijan, origano in tudi kraški šetraj. Uporaba tega je bila nekoč zelo razširjena, danes pa je v primerjavi z drugimi začimbnicami precej podcenjen. Morda zato, ker raste divje, ali pa je bil, znan kot poper za reveže, odrinjen, ko je postal pravi poper cenovno bolj dosegljiv. Sicer pa je šetraj edina začimbnica, ki manjka v samostanski medicini in morda je s tem povezano tudi to, da so ga imenovali rastlina sreče ali yerba buena.
13 min • 04. 02. 2025
Začel je kot športni plezalec, v najstniških letih pa so ga tudi zaradi počitnic, preživetih v hribih, kamor ju je z bratom vodil oče Tomo, prevzele gore. Danes je Aleš Česen vrhunski alpinist, prejemnik dveh zlatih cepinov, zadnjo alpinistično nagrado je prejel leta 2018 skupaj z Luko Stražarjem in britanskim alpinistom Tomom Livingstonom, potem ko so kot drugi v zgodovini osvojili karakorumski sedemtisočak Latok I. Lani sta z Livingstonom v alpskem slogu preplezala dva tisoč višinskih metrov dolgo prvenstveno smer na Gašerbrum III in v zgodovino svetovnega alpinizma zapisala šele tretji vzpon na ta najvišji neosemtisočak, visok 7.952 metrov. Aleš Česen je tudi gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA, ki mu omogoča, da se z vodenjem ukvarja profesionalno doma in kjer koli po svetu, zadnjih nekaj sezon dela na Antarktiki. Obiskali smo ga blizu Preddvora, kjer ima hribe za hišo. In večkrat kot plezati nekaj resnega se v hribe odpravi za dušo. Foto: Tom Livingstone
17 min • 25. 01. 2025
Preden so se pohodniki na Rogli odpravili do Lovrenških biserov, kot tudi poimenujejo Lovrenška jezera, nam je nekaj napotkov, kako varneje v gore, zaupal Jožef Bobovnik iz Planinskega društva Fram. 15 let je bil predsednik društva, danes pa je podpredsednik Planinske zveze Slovenije in prostovoljni planinski vodnik in inštruktor. Že od otroštva hodi v gore, v gorah je spoznal tudi soprogo, za planinstvo pa je navdušil tudi otroka. Foto: Matic Božič
11 min • 25. 01. 2025
Slovenska beseda žafran izvira iz arabske zafaran ali tudi zafran, kar v arabščini pomeni rumeno, je v knjigi Žafrani v Sloveniji zapisal njen avtor, botanik Jože Bavcon, dolgoletni vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. V njej izvemo tudi, da rod žafranov obsega več kot 80 vrst, a le ena je tista, ki daje najdragocenejšo začimbo na svetu, to je pravi žafran ali (Crocus sativus). Ta cveti jeseni, a pri nas ga na naravnih rastiščih ne boste našli in zamenjava za jesenski podlesek je lahko smrtna nevarna. Da še vedno drži rek, da je nekaj drago kot žafran, smo se prepričali na tolminskem, kjer pravi žafran že sedem let gojita Ivan Mangani in Anja Bukudur. Celoten postopek pridelave začimbe, od sajenja, nabiranja cvetov in trganja nitk, brazd pestičev, poteka ročno in tudi zato je cena kakovostnega žafrana lahko višja od zlata. Za gram začimbe je treba nabrati približno 250 še zaprtih cvetov, saj že obisk čebele ali piš vetra lahko vanje zanese nesnago, kar vpliva na kakovost začimbe.
13 min • 21. 01. 2025
Čeprav je vanilja sladka in dišeča, ima precej grenko zgodovino. Prvi, ki naj bi jo udomačili na njenih divjih rastiščih okoli Mehiškega zaliva, so bili pripadniki ljudstva Totonaki. Te so kolonizirali Azteki, ko pa so v začetku 16. stoletja azteško deželo odkrili Španci, so prevzeli tudi polja vanilje in jo začeli uporabljati za aromatiziranje jedi in pijač. Mehika je ostala glavna proizvajalka vanilje vse do 19. stoletja. To pa predvsem zato, ker potaknjenci, ki so jih pošiljali drugam, niso bili oprašeni in niso imeli plodov, strokov, v katerih po fermentaciji nastane aromatična snov vanilin, in so bili tako brez vrednosti. Vse se je spremenilo, ko so odkrili, da vaniljo lahko oprašujejo tudi ročno, sploh pa, ko so odkrili, da se vanilin lahko pridobi sintezno. Zaradi izjemno zahtevne in dolgotrajne pridelave vanilje jo iz naravnih virov dobimo le slabo petino na leto.
13 min • 07. 01. 2025
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
Če bi morali čas okoli božiča opisati z vonjavami, zagotovo ne bi manjkal vonj po cimetu, ki pogreje in posladka. Priljubljena začimba, ki je v uporabi po vsem svetu, ima dolgo zgodovino. Velja za eno najstarejših poznanih začimb, ki pa je bila nekoč veliko predraga za splošno uporabo. Podatek, ki ga je v prvem stoletju našega štetja zapisal rimski pisec in učenjak Plinij starejši, nam pove, da je 350 gramov cimeta imelo enako vrednost kot pet kilogramov srebra. Znano pa je tudi, da so še v 15. stoletju na arabskih trgih zanj menjavali sužnje. Danes je ob popru cimet tista začimba, ki se ji je zaradi intenzivne pridelave, pri kateri uporabljajo veliko fitofarmacevtskih sredstev, najbolj zmanjšala kakovost, zato je dobro vedeti, kaj kupujemo. Čeprav je cimeta več vrst, se v kuhinji že od nekdaj uporabljata dve vrsti, pravi cejlonski in kitajski, ta je cenejši in vsebuje več dišave kumarin, zaradi katere lahko ob prevelikem zaužitju boli glava.
13 min • 24. 12. 2024
Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.
7 min • 17. 12. 2024
Ne zgodi se pogosto, a vendar so znani primeri akcij iskanja pogrešanih iz doma starejših občanov ali psihiatrične bolnišnice. Tudi v Idriji, kjer deluje druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, imajo primere pogrešanih povezanih s to ustanovo. Zaradi njihove varnosti je treba osebe najti čim prej in pri tem ob policiji, gasilcih, gorskih reševalcih pridejo na pomoč tudi vodniki reševalnih psov, tudi psov, izurjenih za mantrailing, ki iščejo pogrešane po njihovem osebnem vonju. Disciplina, ki je k nam prišla iz Amerike, se razvija, za zdaj pa je edino društvo za sledenje človeškemu vonju pri nas v Cerknem. Člani društva so pred kratkim, v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija in drugimi službami zaščite in reševanja, pripravili izobraževanje ter prikaz iskanja pogrešane osebe.
13 min • 13. 12. 2024
Origano izvira z mediteranskega območja, je trajnica gorovja in odcednih tal, zato so stari Grki to rastlino imenovali tudi gosko veselje. Starogrški filozof Aristotel je poročal, da so želve, ko so pogoltnile strupeno kačo, takoj pojedle nekaj origana, ki naj bi vplival kot protistrup. Prav tako ni slučajno, da je pristal na pici, najbrž bolj iz zdravstvenih kot iz kulinaričnih razlogov, če vemo, da je pica nastala iz ostankov hrane za reveže. Domače ime za origano je navadna dobra misel, včasih mu rečejo tudi divji majaron, a kljub podobnosti sta si zelišči različni. Omenili bomo tudi timijan, ki se izmed vseh treh najmanj uporablja v kulinariki, je pa nekoč veljal za antibiotik revežev.
14 min • 10. 12. 2024
"Na najvišjo goro sveta smo potegnili novo, Jugoslovansko smer. Ta – peta po vrsti, po težavnosti pa prva smer – ne bo nadomestila klasičnega pristopa na Everest. Pretežka je, predolgo poteka v veliki višini, izpostavljena je viharjem. Vedno, dokler bo obstajala civilizacija, bo pričala o pogumu, tovarištvu in sposobnosti nekega majhnega naroda, ki je moral zelo pohiteti, da je ujel zamujeno."
9 min • 09. 12. 2024
