Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.
Trgovke, učiteljice, poštarke, dostavljavke hrane, gasilke, delavke v proizvodnji in mnoge druge so ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi in v času krize ne zlomi.
Pretekli konec tedna je tudi pri nas potekalo mednarodno januarsko štetje vodnih ptic, ki je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 ornitologi in drugi poznavalci ptic vsako leto preštejejo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in ob večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pozivajo tudi k sodelovanju v akciji "citizen-science", radi bi namreč locirali območje prenočevanja pinož, ki so letos ponovno množično prišle na prezimovanje v naše kraje. Ornitologi sklepajo, da se zadržujejo nekje na območju Dobroveljske planote oziroma Menine planine, natančnejše lokacije pa bodo veseli na Ornitofonu, na številki 031 439 051, oziroma jim jo sporočite po elektronski pošti dopps@dopps.si. Prav tako bodo veseli podatka, kje čez Slovenijo letijo žerjavi, ki se bodo iz Mediterana spet vrnili nekje konec februarja in v začetku marca.
Sondi Voyager sta v sedemdesetih ponesli s seboj v vesolje vsaka svojo zlato ploščo s podatki o človeški civilizaciji: fotografije, pozdrave v različnih jezikih, glasbo in zvoke z našega planeta. Nekomu tam zunaj so želeli naš planet predstaviti v čim bolj celostni, nesovražni luči. Že prej pa je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo Apollo 12 pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. Letos bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk, ki bo z deli 250 umetnikov z vsega sveta nekakšen prvi muzej na Luni. Med deli so tudi nanoartovska dela likovne umetnice Teje Krašek in znanstvenika Janka Jelenca. Na naslovnici oddaje vidimo kopijo slike Janka Jelenca, ki gre na Luno nosi naslov Forest (Gozd). Slika je bila posneta z vrstičnim tunelskim mikroskopom, prikazuje pa površino poliranega jekla. Realna velikost prikazane površine je 800 nanometrov, kar je nekoliko manj od tisočinke milimetra. Če tako sliko prikažemo na kvadratnem posterju velikosti 80cm, govorimo o povečavi 1 milijon.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 19.30 na sporedu premiera baleta Giselle Adolpha Adama, ki je letošnji koprodukcijski projekt med SNG Opero in baletom Ljubljana ter Cankarjevim domom. Kot smo slišali na predstavitvi, si vsako repertoarno baletno gledališče želi ta balet imeti v železnem repertoarju in pri nas ga imamo in ga bomo imeli. Nekaj poudarkov o baletu je pripravila Veronika Gnezda.
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Zadnje letošnje knjižno priporočilo nam bo povedala Sabina Piber, inštruktorica psov in vodnikov po metodi sledenja vonju pogrešanega. Sabina je tudi ustanoviteljica in vodja združenja vodnikov psov K9, ki pri nas s psi iščejo, ne le pogrešane osebe, ampak tudi izgubljene živali. Prav konec leta se število pobeglih živali zaradi pokanja poveča, zato raje kot petardo vzemite v roke knjigo. Kaj torej v branje priporoča Sabina Piber?
Konji so bili vedno na posebnem mestu pri človeku in bližina te živali ima dolgo zgodovino. Bili so človekovo prvo sredstvo transporta, imeli so pomembno vlogo kot bojne živali, pa v kmetijstvu in športu. Na drugi strani je bila podoba konja pogosta v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. V grški mitologiji se je bog sonca Helios vsak dan s svojo kočijo in štirimi konji vozil po nebu, konj, čeravno lesen, pa je Grkom pomagal premagati Trojance. Ravno tej plati konjev je posvečena razstava Sveti konji − nebesni jezdeci v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi so prikazani krščanski svetniki, ki jih povezujemo s konji, izpostavljen je tudi praznik štefanovo z znamenitimi votivnimi konjički, na ogled pa je tudi rog samoroga, ki je v resnici rog kita enorožca.
Konec leta je za člane K9 čas, ko imajo še več dela kot po navadi. Gre namreč za združenje vodnikov psov, ki ne iščejo samo pogrešanih oseb, pač pa tudi izgubljene živali. Ustanoviteljica in vodja ekipe je Sabina Piber z Bleda, ki se ji je zamisel, da bi s psi iskali izgubljene živali, porodila pred leti ob iskanju psičke v Kamniških Alpah. K9, iskanje pogrešanih je mednarodno združenje s sedežem v Nemčiji, kjer se je Sabina tudi izobraževala, podenote pa imajo še v Avstriji, Švici, Islandiji in na Madžarskem. Člani slovenskega združenja, približno 30 vodnikov psov, so letos ob pomoči svojih kužkov domov pripeljali več 40 pogrešanih živali. Predvsem psov in muc, iskali pa so tudi večje živali.
Pred desetimi leti smo na Valu 202 pripravili oddajo o srednjeveškem mestu Barga v Toskani, ki je postalo znano kot zavetišče za vrtne palčke. Tja so jih ne samo iz Italije, pač pa tudi iz Francije in Belgije, prinesli člani fronte za osvoboditev vrtnih palčkov. V Bargi so nam takrat povedali, da je v mestu palčke težko najti, saj naj bi ti živeli zunaj mesta, v gozdovih, na varnem. A prav mogoče je, da se je kateri od vrtnih palčkov iz Toskane odpravil na pot pod Kum, v vas Jelovo, kjer Marinka Zorec nima zavetišča, ampak kar deželo vrtnih palčkov. Prvemu, ki ga je kupila pred desetimi leti, se je vsake toliko pridružil kak nov in zdaj druščini več kot 700 vrtnim palčkom delajo družbo tudi volk in sedem kozličkov, oslički nekaj Sneguljčic in drugih figur. Hrib, kjer stojijo, pa je pristal na marsikateri fotografiji obiskovalcev z vseh koncev Slovenije in tujine.
Obračališča avtobusnih in trolejbusnih prog so bila zanj največji raj na zemlji.
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je na ogled razstava slik devetletne Tie Mihevc. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice. Kaj pa Tia najraje bere in kaj skupaj z babico priporočata v branje?
Tako kot je za dom Brazilijo zamenjal za Anglijo, je tudi delo spletnega oblikovanja zamenjal za ilustriranje in pisanje otroške literature. V njegovi lopi na vrtu hiše v Londonu podobe dobivajo titani, bogovi in druga mitološka bitja, pa tudi raziskovalci, cesarji in gusarji. Njegov Atlas mitov je preveden v 21 jezikov, Atlas zgodovine v 14. Pri nas sta obe knjigi, ki sta prejeli priznanje zlata hruška, izšli pri založbi Morfem, ki je Thiaga de Moraesa gostila na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Kot pravi, so si ljudje veliko prej pripovedovali zgodbe o sebi, kot pa risali na stene votlin in zapisali prvo besedo.
Vse do nedelje lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiščete letošnji 38. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina. Na glavnem odru bo potekala razglasitev naj knjige letošnjega sejma. Glavni oder koordinira Pia Nikolič, ki vodi tudi stripovski kotiček, novost na Slovenskem knjižnem sejmu. Sicer je magistra sociologije kulture, novinarka, moderatorka pa tudi stripovska recenzentka in predlagateljica današnjega knjižnega priporočila.
Letošnji 38. Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kjer je pred 50 leti, 10. novembra 1972, začel svojo pot. Najprej je bila to binarna prireditev, potem vsakoletna, ki je dolga leta gostovala v Cankarjevem domu, letos pa so se organizatorji skupaj z založniki odločili, da sejem prestavijo na Gospodarsko razstavišče. Od jutri do nedelje se bo na 1.500 kvadratnih metrih na štirih prizoriščih zvrstilo več kot 240 dogodkov. Na sejmu bo sodelovalo 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina.
Pretekli teden je v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik potekala prva otroška delavnica s sestavljivimi orglami, Orglekids Slovenija.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je do konca prihodnjega leta na ogled razstava o svetlobi, ki odgovarja na vprašanja kako vidimo, kaj je svetloba, kako hitra je in kaj je eter. Del razstave je posvečen tudi slepim in slabovidnim, ki svetlobe ne zaznavajo, zgodba o svetlobi pa je dopolnjena tudi s predmeti, ki svetlobo uporabljajo in najrazličnejšimi svetili. Priporočamo ogled, kaj pa v branje priporoča avtor razstave in vodja projekta doktor Orest Jarh?
Zgodovina slovenskih muzejev sega v leto 1821, ko je bil v Ljubljani ustanovljen Kranjski deželni muzej, danes Narodni muzej Slovenije. V prvih letih 20. stoletja so muzeje dobila večja urbana središča, po drugi svetovni vojni pa se je njihovo število pomnožilo. Leta 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov slovesno podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov in za njegov sedež so določili prostore na velenjskem gradu, enem lepše ohranjenih slovenskih gradov. V njegovem obrambnem stolpu, v rondeli bodo v četrtek odprli jubilejno razstavo ob 65-letnici muzeja, ki bo prikazala ne samo delovanje muzeja od njegovega začetka, ampak tudi kar nekaj predmetov iz njihovih muzejskih depojev, ki bodo na ogled prvič.
Rosana Cerkvenik je doktorica krasoslovja, jamarka, kolesarka in naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame. Je pa tudi koordinatorica slovenskega dneva biosfernih območij, ki smo ga prvič zaznamovali včeraj, 3. novembra. Ob vsem kar počne, pa ne zmanjka časa za knjige, zelo rada bere in zato nam bo v branje priporočila kar nekaj čtiva.
Italo Calvino se je rodil leta 1923 v predmestju Havane na Kubi, kjer so v tistem času delali njegovi starši, oče tropski agronom, mati botaničarka. Dve leti po njegovem rojstvu se je družina vrnila v Italijo. V mladih letih se je Calvino navduševal nad popularno kulturo, stripi in filmi, a se pozneje na željo staršev vpisal na agronomsko fakulteto, najprej v Torinu, pozneje v Firencah. Ko mu ni uspelo opraviti več kot le nekaj izpitov, se je odločil za pisateljevanje in po vojni diplomiral s temo pripovedništva Josepha Conrada. Leta 1954 mu je torinska založniška hiša Einaudi predlagala, naj pripravi zbirko Italijanskih pravljic. V dveh letih je iz etnoloških zbirk 19. stoletja po zgledu bratov Grimm zbral 200 ljudskih pripovedk iz različnih italijanskih pokrajin in jih prevedel v knjižni jezik. Obsežno delo je izšlo leta 1956 in je do danes eno najbolj prevajanih Calvinovih del, ki smo ga zdaj dobili tudi v slovenskem jeziku. Italijanske pravljice v prevodu Gašperja Maleja so izšle pri založbi Mladinska knjiga.
