Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Veronika Gnezda

866 prispevkov



2.3.2024

Festival Fabula: Kar nas oblikuje

Z literarnim večerom, na katerem je gostoval španski avtor Pol Guasch se je včeraj začel letošnji festival Fabula. Naš največji praznik literature je uvedel že dogodek Fabula pred Fabulo, na katerem je bil gost, sicer le na daljavo, najbolj prevajan sodobni romunski pisatelj Mircea Cartarescu, ki je v pogovoru omenil, kako pomembno je humorno in sanjavo dojemanje sveta.


1.3.2024

Nesrečno Sarajevo in olimpizem 40 let pozneje

V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji.


23.2.2024

"Volimo Jureka više od bureka" v ritmu Bolera

V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.


18.2.2024

Krzysztof Wielicki in Leszek Cichy: Če ne bi bil Everest, ne bi vztrajala

Tako kot se je za Slovence, ozirom takrat za vso Jugoslavijo, v zgodovino zapisal 13. maj 1979, se je v zgodovino poljskega alpinizma zapisal 17. februar 1980. Poljska alpinista Krzysztof Wielicki in Leszek Cichy nista postala le prva Poljaka, ki sta osvojila Everest, ampak tudi prva človeka, ki sta bila na njem pozimi, kar je bil tudi prvi zimski vzpon na kateri koli osem tisočak sploh. Wielicki je pozneje kot peti človek na svetu osvojil Krono Himalaje, vseh 14 osemtisočakov, Cichy pa je prvi Poljak, z osvojenimi najvišjimi vrhovi vseh sedmih celin. Sta pripadnika generacije Ledenih bojevnikov, kot je National Geographic poimenoval generacijo poljskih alpinistov, ki so opravili kar 10 od 14 prvih zimskih vzponov na osemtisočake.


16.2.2024

Igre bi brez Slovencev težko izpeljali

V drugem delu podkasta Sarajevo '84 govorimo o pripravah in izvedbi največjega športnega tekmovanja, ki ga je kadarkoli gostila naša nekdanja skupna država, o slovenskem sodelovanju, brez katerega bi igre težko speljali na najvišji ravni, o naši radijski ekipi, pa o televizijskem deležu ter o morda največji zvezdi iger, o maskoti Vučku.


12.2.2024

Začenja se Festival gorniškega filma

18. Festival gorniškega filma bo od 12. do 17. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju tudi letos predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo. Ogledamo si lahko 35 filmov: osem alpinističnih ter po devet v kategorijah plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Festival se bo začel s premiero slovenskega filma Viharnik z roba, prinaša pa tudi fotografsko razstavo direktorja festivala Silva Kara: Od lesenega do zlatega cepina.


9.2.2024

Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize

8. februarja 1984 so se v Sarajevu začele 14. zimske olimpijske igre, dogodek, ki je krepko presegal le športno plat. Svet je takrat prišel v Bosno in Hercegovino, Jugoslavijo, ki je bila sicer v veliki gospodarski krizi, olimpijska ideja pa je prevzela domačine in očarala obiskovalce. Slovenski prispevek pri organizaciji je bil zelo velik, da o športnemu, s kolajno Jureta Franka na čelu, sploh ne izgubljamo besed.


5.2.2024

Ivana Novak: Oblike duha

Filmska teoretičarka in publicistka ter kuratorka klasičnih filmov na Televiziji Slovenija Ivana Novak je med pandemijo, ko se je zdelo, da se svet zna ustaviti, začela ustvarjati glasbo Oblik duha. Uglasbila je nekaj pesniških oblik, ki jih je v knjigi Oblike duha zbral in analiziral njen oče, pesnik in prevajalec Boris A. Novak. V njegovi izjemni zbirki z ilustracijami Marjana Mančka, ki je izšla leta 2016, najdemo več kot dvesto verzov sveta in v vsakem je napisal pesem, v kateri oživijo pesniške in glasbene figure – rime, ritem, zvok, tišina ... Ivana Novak pa je po besedilih uglasbila in zapela 9 pesmi, ki so na zgoščenki izšle pri Mladinski knjigi.


31.12.2023

Izbor za besedo leta 2023: Vojna

Beseda vojna je ena od enajstih kandidatk za besedo leta 2023, zelo pogosto uporabljana beseda predvsem zaradi številnih vojnih konfliktov, ki še vedno trajajo in ki so vzplamteli na novo.


28.12.2023

Izbor za besedo leta 2023: Bralna pismenost

Bralna pismenost je ena izmed enajstih kandidatk za besedo leta 2023.


25.12.2023

Hrestač: Balet, ki se ga ne naveličamo

Hrestač – Božična zgodba je zadnji dve desetletji nedvomna uspešnica na odru SNG Opera in balet Ljubljana, kar dokazujejo vedno razprodane predstave. Priljubljeni balet je sicer v ljubljanskem Baletu prvič zaživel novembra 2002, od takrat je doživel več kot 180 ponovitev. A ne gre za čisto klasičnega Hrestača, ampak sodobno različico, ki jo je sredi osemdesetih prejšnjega stoletja ustvaril madžarski koreograf in režiser Youri Vàmos. Ta je Hrestača nadgradil z legendarno Božično zgodbo Charlesa Dickensa.


23.12.2023

Boris Čok: Smo najbolj razumno bitje, pa si uničujemo svoj lastni življenjski prostor

Da se greh pove, grešnika pa ne, je rad dejal pokojni Pavel Medvešček, ki so mu posoški staroverci zaupali izročilo predkrščanskega verovanja. A staroverstvo ni bilo živo samo v Posočju, ampak tudi na Krasu, kar pričajo staroverska naravna obredna mesta, ki jih dobro pozna Boris Čok. V svet staroverstva, ali kot raje reče sam naravoverstva, ga je vpeljala že bižnona oziroma prababica in tako praktično že vse od mladih let zbira pričevanja starejših ljudi o staroverskih obredih o svetih krajih predkrščanske dobe. Pred tremi leti pa je ustanovil tudi slovensko rodnoversko skupnost Otroci Triglava.


23.12.2023

Vesna: 70 let slovenske filmske uspešnice

Letos zaznamujemo 70. obletnico nastanka Vesne, enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ki je bil leta 1953 posnet in poslan v kinematografe. Ob tej priložnosti so v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili razstavo Vesna – še vedno mlada, 70 let slovenske filmske uspešnice. Z razstavo se ob filmu poklanjajo tudi Mateju Boru, ki je za Vesno napisal scenarij ‒ letos je minilo 110 let od njegovega rojstva. V rokopisni zbirki NUK-a namreč hranijo tudi Borovo zapuščino, v kateri je shranjeno njegovo ustvarjanje za ta film. Na razstavi je poleg gradiva iz Narodne in univerzitetne knjižnice na ogled še gradivo iz Slovenske kinoteke in knjižnice Ivana Potrča na Ptuju.


19.12.2023

Napoleon je bil nekoč tudi naš vladar

Napoleon Bonaparte je 14. oktobra 1809 v Schönbrunnu pri Dunaju razglasil Ilirske province in ena izmed šestih civilnih provinc je bila tudi Kranjska. Ilirske province so obstajale le štiri leta, a so pustile na ljudeh velik pečat. V ljudskem izročilu se je ohranilo veliko pripovedi, spominov in krajev iz tistega obdobja, povezanih s francosko zasedbo. Nekatere so zgodovinsko utemeljene, druge so postale legenda. O navzočnosti Francozov med ljudmi pripoveduje razstava Gorenjskega muzeja v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju z naslovom Bi ga zibali ali zvrnili? 210 let od konca Ilirskih provinc. Na ogled bo do konca februarja prihodnje leto.


11.12.2023

Dušan Škodič: Triglav je naš

Knjiga Planinske založbe, ki jo je ob 130. obletnici Planinske zveze Slovenije napisal urednik za planinsko zgodovino pri Planinskem vestniku Dušan Škodič, osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.


9.12.2023

Muzej v Velenjskem gradu je starejši od mesta samega

Ena od zanimivosti mesta Velenje je tudi ta, da je muzej v Velenjskem gradu starejši od samega mesta. Mesto je letos obeležilo 64 let, muzej 66. Je pa muzej oktobra v Bratislavi, na podelitvi nagrad Živa za najboljši slovanski muzej leta, prejel posebno nagrado za vodenje in učinkovitost ekipe. Z eno od razstav, z mastodontom pa so bili tudi nominirani za Valvasorjevo nagrado.


9.12.2023

Počasi bo zamenjal nizozemsko ravnino za koroške doline in hribe

V terenskem studiu Vala 202 smo gostili kar nekaj glasbenikov, in čeravno Velenje velja za velesilo slovenskega repa, bodo z nami predvsem glasbeniki drugačnih glasbenih zvrsti, kar pa pomeni le to, da je Velenje tudi glasbeno raznovrstno.


5.12.2023

Itak, da se da

Približno 300 000 velikih gospodinjskih aparatov na leto pri nas pokupijo gospodinjstva, 150 000 hladilnikov, 200 000 televizorjev in od 10 do 15 milijonov drobne opreme. Podatek smo izvedeli na predstavitvi kampanje Itak, da se da; nastala je pod pokroviteljstvom družbe ZEOS, ki zbira odpadno električno in elektronsko opremo, sijalke, baterije in sveče. Ob tem pa v družbi spodbujajo tudi ponovno uporabo, souporabo in popravilo aparatov. In prav temu, da se kakšno stvar da popraviti tudi doma, je namenjena kampanja Itak, da se da. V 100-ih videoposnetkih, ki jih je sooblikoval ljubiteljski serviser Siniša Martin, želijo posameznikom ponuditi orodja in znanje za reševanje manjših težav, ki se lahko pojavijo pri uporabi aparatov, na drugi strani pa z njimi spodbujamo podaljševanje življenjske dobe aparatov in s tem tudi sodelovanje z lokalnimi servisi. Posnetki so na voljo na kanalu Še sem uporaben na YouTubu in na spletni strani www.zeos.si. Za konkretna vprašanja, namenjena serviserjem, pa je na voljo stran Kam s tastarim na Facebooku.


5.12.2023

Stran pa ne bomo metal

V Muzeju novejše zgodovine Celje je še do 8. februarja na ogled kulturno-antropološka razstava o pogubnih navadah in boljših praksah o tem, kar delamo vsi in delamo vsak dan, z naslovom Stran pa ne bomo metal. Razstava spomni na vnovično uporabo stvari, na to, da se stvari lahko popravi ali shrani. Zamisel za razstavo je prišla iz evropskega projekta Throwaway, ki ga koordinira Hiša evropske zgodovine iz Bruslja. Tam so pripravili razstavo o smeteh, v Celju pa so šli v drugo smer in obiskovalcem razstave pokazali, da se da tudi drugače, ne samo smetiti.


21.11.2023

Slovenski knjižni sejem: Besedo besedi

39. Slovenski knjižni sejem tudi letos poteka na stari, novi lokaciji, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prinaša 266 dogodkov, je tako največja kulturna prireditev v Sloveniji in tudi največja knjigarna. Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, ki so jo podelili na slavnostni otvoritvi, je prejel Miha Kovač.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt