Iskanje
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit
Zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
"Politika sama po sebi ni nič slabega, problem so ljudje, ki grejo v politiko. Ta moč in vpliv, ki jih pozneje zavedeta." – Aleksandra Todorović Novak iz Društva civilna iniciativa izbrisanih aktivistov
"Zelo jasno je treba poudariti, da izbris nikoli ni bil nerešljiv. Od leta 1999, od prve odločbe Ustavnega sodišča, bi ga politika lahko rešila, lahko bi sprejela ukrepe, ki bi veliko bolj celovito popravili krivice. Ampak se je vsaka vlada od takrat naprej odločila, da bo zanikala izbris in s tem podaljševala popravo krivic ter ga odlagala na stran kot nekaj zapletenega, nerešljivega. Izbris je bil v polju politizacije, v polju ustvarjanja nekih mitov." – direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit
Zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.
"Politika sama po sebi ni nič slabega, problem so ljudje, ki grejo v politiko. Ta moč in vpliv, ki jih pozneje zavedeta." – Aleksandra Todorović Novak iz Društva civilna iniciativa izbrisanih aktivistov
"Zelo jasno je treba poudariti, da izbris nikoli ni bil nerešljiv. Od leta 1999, od prve odločbe Ustavnega sodišča, bi ga politika lahko rešila, lahko bi sprejela ukrepe, ki bi veliko bolj celovito popravili krivice. Ampak se je vsaka vlada od takrat naprej odločila, da bo zanikala izbris in s tem podaljševala popravo krivic ter ga odlagala na stran kot nekaj zapletenega, nerešljivega. Izbris je bil v polju politizacije, v polju ustvarjanja nekih mitov." – direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel
Janis Varufakis je ekonomist in nekdanji grški finančni minister. Pravi, da živimo v času nove oblike kapitalizma - tehnofevdalizmu, onkraj trga in onkraj dobička, v zatonu liberalne demokracije. Med gostovanjem v Ljubljani je za Val 202 govoril tudi o nemoči Evrope, ki da je postala kolonija. Prepojena je s krivdo, nima načrta za mir in potrebuje politično revolucijo. Donald Trump je produkt Baracka Obame in za zdaj globalni zmagovalec. Kako je z Julianom Assangeem, s katerim sta redno v stikih? “Res je, lažje je biti hipi in pobegniti v gozd,” razmišlja Varufakis, “a ohraniti moramo upanje in se boriti – tudi proti oblačnemu kapitalu, ki ga napajamo prek svojih pametnih telefonov”.
33 min • 11. 12. 2025
Prihodki od prodaje orožja največjih podjetij za proizvodnjo orožja so se v letu 2024 povečali za skoraj šest odstotkov. 679 milijard dolarjev je nov rekord po hladni vojni, ki ga je v letu 2024 doseglo sto največjih orožarskih podjetij. Najnovejše poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne študije SIPRI kaže, da vojne in geopolitične napetosti ustvarjajo izjemno povpraševanje po orožju. Direktor programa za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave SIPRI opozarja, da je nenaden porast naložb v orožarsko industrijjo skoraj takšen, kot je bil pred začetkom druge dvetovne vojne.
22 min • 02. 12. 2025
Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.
25 min • 27. 11. 2025
Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.
23 min • 20. 11. 2025
V tokratni oddaji smo se odpravili po sledi poslušalca, ki je v dežurno veterinarsko kliniko pripeljal mačka z dihalnimi težavami. V kliniki so mačka čez noč obdržali na opazovanju, opravili preiskave, ki po mnenju poslušalca niso bile nujne, in ugotovili, da je z mačkom vse v redu. Naslednji dan so izstavili račun za 450 evrov.
21 min • 18. 11. 2025
