Še pred nekaj leti je klic za nujno medicinsko pomoč na številko 112 pomenil, da je klicatelj najprej dobil Regijski center za obveščanje, nato pa prevezavo v najbližjo reševalno postajo. Takih je bilo 64, med seboj so sicer lahko sodelovale, a v praksi ti postopki niso bili vselej najbolj optimalni. Zato je prišlo do odločitve, da bo dispečerski sistem voden le iz dveh enot. Mariborski dispečerski center zdravja je izjemno lepe prostore v prostorih nekdanje SDK v centru mesta dobil pred dobrimi tremi leti, ljubljanski pa precej manjše pod ljubljanskim urgentnim centrom lani, prav v začetku epidemije. Za dispečerje nudi nepredstavljivo boljše delovne pogoje, precej sprememb pa nova organizacija dispečerske službe prinaša tudi uporabnikom.
Prehod iz 64 lokalnih na dva dispečerska centra za vso državo pomeni tudi enakopravnejšo obravnavo, klicateljem pa omogoča, da dispečerji z navodili in tolažbo ostanejo na zvezi do prihoda reševalcev na kraj dogodka
Še pred nekaj leti je klic za nujno medicinsko pomoč na številko 112 pomenil, da je klicatelj najprej dobil Regijski center za obveščanje, nato pa prevezavo v najbližjo reševalno postajo. Takih je bilo 64, med seboj so sicer lahko sodelovale, a v praksi ti postopki niso bili vselej najbolj optimalni. Zato je bila sprejeta odločitev, da bo dispečerski sistem voden le iz dveh enot. Mariborski dispečerski center zdravja je izjemno lepe prostore v prostorih nekdanje SDK v centru mesta dobil pred dobrimi tremi leti, ljubljanski pa precej manjše pod ljubljanskim urgentnim centrom lani, prav v začetku epidemije. Za dispečerje so to nepredstavljivo boljši delovni pogoji, precej sprememb pa nova organizacija dispečerske službe prinaša tudi uporabnikom.
V novih prostorih ljubljanskega dispečerskega centra zdravstva je 17 modernih delovišč in dve rezervni, na prejšnji lokaciji jih je bilo le pet. Prostor je organizacijsko razdeljen na enoto za sprejem klicev, enoto za koordinacijo in nadzor ter prostor za vodjo dispečerskega centra. Zaradi lažje organizacije dela in boljšega ponujanja pomoči se dispečerji delijo na oddajne zdravstvene dispečerje in sprejemne dispečerje.
"Ves čas ostanemo s klicateljem na zvezi, dajemo navodila za prvo pomoč, za oživljanje. Oddajni dispečer v vmesnem času že išče ekipo, zato ni treba prekinjati klica, ker je sprejemni dispečer ves čas na voljo klicatelju." – Denis Gorjup, vodja dispečerskega centra zdravstva Ljubljana in dolgoletni dispečer
Od zvonjenja telefona pa do dispečerskega dviga slušalke povprečno traja pet sekund. Tak čas na ljubljanskem dispečerskem centru dosegajo v 90 odstotkih. Sicer vsi dispečerji v obeh centrih ukrepajo po enakih navodilih. Sprejemni dispečer se lahko v celoti posveti klicatelju in mu zagotavlja tudi psihološko pomoč. Najdaljši čas ostajanja na zvezi je 45 minut, 34 minut je trajalo najdaljše oživljanje.
Dispečerji pogrešajo boljši sistem kamer za vpogled na kraj nesreče, saj so informacije klicateljev velikokrat zavajajoče. Z njim bi lažje ocenili dogajanje na terenu. Dispečerji, ki imajo temeljno zdravstveno izobrazbo, so dodatno usposobljeni, da klicatelja umirijo. Tako ti lažje sledijo navodilom. Kaj storiti, da v najbolj kritičnih trenutkih naredimo največ? "To, da nas poslušajo in upoštevajo naša navodila ter da odgovarjajo na naša vprašanja," še pove Denis Gorjup.
Vsi tečaji temeljnih postopkov oživljanja od 11. do 16. oktobra so brezplačni, lokacije so zbrane TUKAJ. Največ tečajev bo 16. oktobra – na svetovni dan oživljanja.
