Iskanje
Dr. Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo raziskuje učinke vojne. V pogovoru tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih in civilnih žrtvah
Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, dejaven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne. "Orožarska industrija je zmagovalka v vsaki vojni, ne glede na to, katera stran zmaga. Poraženci pa so vsi Afganistanci. V 19 letih vojne so prisiljeni živeti v vojnih razmerah. V vojni ljudje umirajo, v vojni so ljudje pohabljeni, v vojni so ljudje samovoljno zaprti, številni so bili mučeni, več sto tisoč ljudi je bilo razseljenih."
V Pakistanu je doživel bombni napad: "Ko sem hodil po Quetti je eksplodirala bomba tik za mojim hrbtom na kraju, mimo katerega sem šel pred minuto. Takrat sem bil precej šokiran. V tistem bombnem napadu je umrla pet let stara punčka, ki je z mamo prosjačila ravno na tistem delu pločnika, kjer je bomba eksplodirala."
Raziskoval je tudi v Latinski Ameriki, Turčiji, Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu.
"Sirski begunci so postali poceni delovna sila, ki jo turški delodajalci brez problemov izkoriščajo. Delajo tudi za nas, tudi za zahod. Turčija izvaža recimo tekstilne izdelke. Turčija je največji izvoznik lešnikov, približno 60 odstotkov globalne proizvodnje lešnikov je iz Turčije. Na teh poljih je ogromno Sircev, ki tam nezakonito delajo za mizerne plače. Te lešnike kupujeta predvsem korporaciji Ferrero, ki je znana po tem, da proizvaja nutello, in Nestle. Sirci so na posreden način tudi naša poceni delovna sila."
Dr. Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo raziskuje učinke vojne. V pogovoru tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih in civilnih žrtvah
Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, dejaven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne. "Orožarska industrija je zmagovalka v vsaki vojni, ne glede na to, katera stran zmaga. Poraženci pa so vsi Afganistanci. V 19 letih vojne so prisiljeni živeti v vojnih razmerah. V vojni ljudje umirajo, v vojni so ljudje pohabljeni, v vojni so ljudje samovoljno zaprti, številni so bili mučeni, več sto tisoč ljudi je bilo razseljenih."
V Pakistanu je doživel bombni napad: "Ko sem hodil po Quetti je eksplodirala bomba tik za mojim hrbtom na kraju, mimo katerega sem šel pred minuto. Takrat sem bil precej šokiran. V tistem bombnem napadu je umrla pet let stara punčka, ki je z mamo prosjačila ravno na tistem delu pločnika, kjer je bomba eksplodirala."
Raziskoval je tudi v Latinski Ameriki, Turčiji, Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu.
"Sirski begunci so postali poceni delovna sila, ki jo turški delodajalci brez problemov izkoriščajo. Delajo tudi za nas, tudi za zahod. Turčija izvaža recimo tekstilne izdelke. Turčija je največji izvoznik lešnikov, približno 60 odstotkov globalne proizvodnje lešnikov je iz Turčije. Na teh poljih je ogromno Sircev, ki tam nezakonito delajo za mizerne plače. Te lešnike kupujeta predvsem korporaciji Ferrero, ki je znana po tem, da proizvaja nutello, in Nestle. Sirci so na posreden način tudi naša poceni delovna sila."
Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij. "To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."
35 min • 18. 01. 2026
Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
39 min • 11. 01. 2026
"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke.
34 min • 04. 01. 2026
Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.
38 min • 28. 12. 2025
Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.
35 min • 21. 12. 2025
