Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko.

Miha Šalehar