Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Miha Šalehar

1307 prispevkov



19.3.2024

Prebujeni marec tretjič: Spol kot identiteta?

Prebujeni marec nadaljujemo z nizom vprašanj, vezanih na popularizacijo raznovrstnih spolnih idenitet. Koliko sodobnih spolnih opredelitev poznate? Kaj povzroča, da jih je vedno več? Kakšen družbeni problem naslavlja poplava spolnih identitet? Je politično korekten odnos do vseh spolnih identitet treba regulirati s predpisi, zakoni in bontoni? In ne nazadnje: Kako homofobna se vam zdi naša družba od ena do pet?


19.3.2024

Raiven: Mislim, da smo vsi malo narcisi

Sara Briški Cirman je Raiven, kadar poje, Sara pa, kadar ne. Včasih je tudi oboje. Naša raketa za Evrosong je magistrica solo petja, harfistka, kmalu pa bo končala študij psihoterapije. Upravičeno sklepaš, da samo sebe precej dobro razume. V debati razkrije veliko več, kot od estradne umetnice pričakuješ. Tudi to, kaj človeka zanese v nastopaške poklice. Za nameček pa pojasni še, kaj v jeziku teoretikov zarote pomeni, če imaš prstanec daljši od kazalca in se izdajaš za žensko. Ne vem, če si želite izvedeti, a kaže, da boste. Uživajte, jaz sem. Zelo.


12.3.2024

Prebujeni marec drugič: Kvote kot orodje družbene pravičnosti?

Nadaljujemo s kvotami, ki so priljubljeno orodje za doseganje družbene pravičnosti. Pri nas so precej popularne ženske kvote, poznamo pa tudi druge. Na neki kanadski univerzi so razpisali dve profesorski mesti: za prvo so se lahko potegovale le osebe, ki niso heteroseksualne; za drugo pa osebe, ki z barvo kože zastopajo eno od manjšin, torej osebe, ki niso »bele«. Česa vsega se po vašem mnenju lahko lotimo na ta način? Kje v družbi opazite neproporcionalnosti, ki bi jih lahko na ta način obravnavali? Je v javnih službah premalo Notranjk, premalo navijačic Mure ali nemara nebinarnih Ljubljančanov, ki so naročeni na desnosredinski tednik?


5.3.2024

Prebujeni marec prvič: Kaj naj storimo s patriarhalno zapuščino?

V prvi epizodi prebujenega marca nas zanima, kako razmišljate o moderni tezi, ki pravi, da je svet, kakršnega poznamo, precej slaba posledica precej nasilne dominacije moškega spola. Kako se opredeljujete do te trditve? Kaj nam je storiti, da bosta sedanjost in prihodnost spolno pravičnejši?


5.3.2024

Jure Gregorčič: Avto je eden najlepših človeških izumov

Jure Gregorčič je dolgoletni avtomobilski novinar in bencinski odvisnik z izjemnim pripovednim navorom. Če poslušate podkast Atmosferci, veste, da gre za tistega dolenjskega patriota, ki bi si na premcu jahte posadil brajde šmarnice. Je mož izjemne pripovedne in nazorske širine, ki zna povezati inženirstvo s humanizmom in čigar uho je v diferencialu terenskega vozila sposobno slišati poezijo.


20.2.2024

Za kaj bi lahko zamenjali kapitalizem?

S Cirejem v zadnji ediciji feburarskih debat o materializmu ukazujeva izstop iz miselnih okvirjev, ki jih določa aktualna paradigma. Ideja (prevara?) tržnega gospodarstva je, da imamo vsi lahko vse, če le izločimo dovolj pota. V teoriji začnemo dirko v enakih pogojih, konča pa se celo zgodovino s približno podobno redistribucijo bogastva in kupom slabo volje. Pa tisti, ki imajo najmanj, se največ potijo. Stranska posledica neskončne gospodarske rasti so še precej dokončne posledice. Socialne, nasilne in podnebne. Ste pripravljeni idejo, da je prosti trg sredstvo, ki omogoča, da ima vsak lahko vse, zamenjati s čim drugim? S čim bi zamenjali tržni kapitalizem/korporativizem na posteljici iz kvazidemokracije? In kaj pričakujete v zameno?


20.2.2024

dr. Mateja Ratej: Tudi v času digitalizacije bodo prostori svobode obstali

Ste kdaj razmišljali, v kakšnem odnosu sta vaša identiteta in naša zgodovina? Kaj pa o tem, zakaj imajo vsi zmagovalci ali zmagovalke demokratičnih volitev, diktatorji in diktatorice (ko se bodo zgodile) apetite po reviziji zgodovine? Zakaj so si partizani in osamosvojitelji tako ljubko podobni? Se zgodovina res ponavlja? Je res črnobela? So zgodovina samo dejstva ali je pomemben tudi kontekst? Kaj, če sploh kaj, nas lahko zgodovina nauči? O vsem tem sva prijetno zabluzila s pronicljivo in za potrebe Mihilizma dovolj poljudno zgodovinarko dr. Matejo Ratej.


13.2.2024

Poštena porazdelitev bogastva?

V tretji veleizdaji materialističnega februarja se sprašujemo, če je aktualna porazdelitev svetovnega bogastva lahko težava? Kako bi takšno trditev dokazali ali ovrgli? Kako bi se vi lotili izziva? Vas mika socialistična uravnilovka, ukinitev dedovanja, ali imate zasebno utopijo, za katero še nismo slišali? Na dan z besedo!


6.2.2024

Kaj (nam) pomeni denar?

Tokrat razpravljamo o energiji, katere potencial nekateri primerjajo z Bogom. Reče se ji Denar. In je najpomembnejša stvar v življenju. Zapisujmo jo z veliko začetnico; kajti večina ljudi ideji denarja posveča več časa kot molitvi. Najmanj štirideset ur na teden, če smo natančni. Kako razumeti denar in preživeti? Kako sploh razmišljati o njem? Kaj boste o denarju povedali svojim otrokom? In nenazadnje: koliko ga je ravno prav?


6.2.2024

Tadej Golob: Če verjameš v srečo, boš kmalu spoznal, da je nimaš

Če že ni edini slovenski pisatelj, ki je stal na Everestu, je zagotovo edini, ki je stal na Daulagiriju. In edini, ki živi izključno od pisanja. O padcih in vzponih življenja govoriva. Tistih, ki so bili. Pa tudi onih, ki šele bodo.


30.1.2024

Pravična ali krivična družba?

Se vam zdi, da živite v pravični ali nepravični družbi? Je bogastvo, ki ga znotraj družbe proizvedemo skupaj, porazdeljeno pravično ali imate kakršne koli pomisleke?


23.1.2024

Transhumanizem tretjič: Kdo šofira našo voljo?

Kdo stoji za našo voljo? V kolikšni meri smo pri odločanju avtonomni? Zakaj nam je vedno všeč aktualna hitra moda? Zakaj nam ni všeč tista iz septembra lani? Zakaj si vgrajujemo silikonske ustnice? Zakaj verjamemo v bogove institucij? Zakaj verjamemo v denar in blagovne znamke? Zakaj verjamemo vplivnežem? Zakaj so trupla v poročilih prav, golota pa narobe? Ob totalnem razmahu informacijskih tehnologij, umetne inteligence in družbenih omrežij, ki rudarijo vašo pozornost in jo prodajajo oblikovalcem vašega mnenja, torej oglaševalcem tega in onega, je nujno razmisliti prav sledeče: v kolikšni meri naša stališča in poglede na svet ter življenje konstruirajo naši in v koliko tuji interesi?


23.1.2024

Primož Korelc Hiriko: Pri budizmu me je najbolj pritegnilo, da dvom ni zlo, dvom je dober

Med izmi tega sveta tokrat izpostavljamo budizem, ki naš način življenja nagovarja na zanimiv način. Primož Korelc Hiriko je odsedel svoje. In razmislil. O življenju, vesolju in nasploh o vsem. Bivši budistični menih je leta preživel v osamljeni meditaciji in kontemplaciji po širnem svetu. Na Dolenjskem je ustanovil budistični gozdni samostan Samanadipa. Zadnje čase kot laični budist govori tudi v javnosti. Je specializant psihoterapije in logoterapevt. Operater Mihilizma priznava, da se ob debati že dolgo ni tako zabaval.


16.1.2024

Transhumanizem drugič: Zadnja biološka generacija?

V drugi epizodi transhumanističnega januarja se v Toplovodu posvečamo vplivu tehnologije na človeka, njegov um in telo. Kam gre tehnološki razvoj v odnosu do naše vrste? Kako spreminja in bo spreminjal naša življenja? Od izuma interneta do današnje nerazdružljivosti z informacijsko tehnologijo je čas minil v sunku, ki ga nismo zmogli sproti integrirati. Pravijo, da živimo v času zadnjih povsem bioloških generacij. Kakšna bosta človek in njegov svet bližnje prihodnosti? Česa se veselite? In kaj vas skrbi?


9.1.2024

Transhumanizem prvič: Kaj je (za vas) napredek?

Skozi različna vprašanja se v januarju posvečamo ideji transhumanizma, po kateri bo človek s tehnološkim napredkom pospešil prepočasno meandriranje evolucije in se odrešil trpljenja, nemara celo smrti. Tokrat vas sprašujemo, kako vi osebno razumete napredek? Kaj mislite, kakšen napredek se nam bo -ne da bi nas kdorkoli karkoli vprašal - zgodil v naslednjih desetih letih?


9.1.2024

Iza Sia Login: Na Outfit7 smo o financah govorili malo, veliko pa o ljudeh, kulturi in kreativnosti

Je tista, ki je pred leti z možem sklenila, da bo zaslužila sto milijonov in z njimi spremenila svet. V sedmih letih sta – tudi s pomočjo nekaterih tehnik s samega roba verjetnega – mačka Toma spitala dovolj, da sta ga prodala za milijardo. Njen načrt za boljši svet je, da s pozitivnimi vrednotami okuži korporativni svet. Menda na tem svetu obstajajo zadovoljstva onkraj dobička in denarja.


2.1.2024

Kaj je dobro življenje?

Če želimo dobro živeti, si moramo znati odgovoriti na to izjemno pomembno vprašanje. Kaj pravzaprav pomeni dobro življenje?


26.12.2023

Ivana Djilas: Moj namen ni, da provociram ljudi

Ivana Djilas je režiserka, dramaturginja, kolumnistka, pisateljica, kar se, priznajmo si, bere bolj dolgočasno, kot če nanizamo pejorativni del identitete, ki ga nadvse rada izpostavi: čefurka, debela ženska, parazitska kulturnica in podobno. Beograjčanka je pred pol življenja ušla v Ljubljano, potem pa se je življenje v »raju«, ki ga mojstrsko popisuje v svojih knjigah, šele začelo. Uživajte!


19.12.2023

Do kod v svojem življenju dovoliti državi in firmam?

Nadzor, ki je po večini elektronski, je postal stalnica naših življenj. Na vsakem kandelabru obvoznice visijo grozdi kamer. Nekdo ve, kje ste in kam greste. Ob cesti vas snemajo in po novem tudi kaznujejo škatle. Pravkar poteka evropski mega projekt e-denarnica, ki bo vašo identiteto, potne, zdravstvene listine ter vaše finance združil v vaš telefon; gotovini pa bo itak kmalu odklenkalo. Vas je kdo vprašal? Kar zadeva vašo ženo, moža ali otroke, tehnološka podjetja v nasprotju z vami v tem hipu vedo, kje so in kaj počnejo. Da o tem, da vas algoritmi poznajo bolje, kot poznate same sebe, ne govorimo. Nadzor naj bi naredil naša življenja varnejša in bolj optimalna, toda nekje mora biti meja. Kje je vaša?


12.12.2023

Zakaj človek potrebuje vojno?

V Gazi umirajo civilisti, Joe Biden svari pred neposrednim spopadom zla in ameriške vojske, ki zastopa globalno dobro. Preden se hinavsko prepustimo dobrim željam božiča, premislimo samo idejo vojne. Pojasnili si bomo, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se nam vojna, ki včasih divja tudi v našem imenu, zdi normalen pojav.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt