Iskanje
9 min • 23. 11. 2021
Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.
Zelo naglo porašča število pacientov, ki potrebujejo intenzivno terapijo. V glavnem so to pacienti, ki so že bili hospitalizirani na drugih oddelkih. Vsak dan na intenzivni oddelek sprejmemo 6-8 novih pacientov, kar je zelo težka obremenitev za kader v naši ustanovi.
Epidemija v tem trenutku kaže porast v podravski regiji, posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji, medtem ko v drugih regijah prihaja do stagnacije, morda celo do minimalnega upada. V Mariboru številke močno rastejo, prav tako so polne ptujska, celjska in murskosoboška bolnišnica.
Pred epidemijo je bilo v Sloveniji na voljo 230 postelj za intenzivno terapijo, sedaj je polnih 230+285, kar je obremenitev, ki je ne more zdržati noben sistem. Bolnike lahko namestimo še v operacijske dvorane in improvizirane prostore brez ustreznega kadra, ampak tega si seveda ne želimo.
Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.
Zelo naglo porašča število pacientov, ki potrebujejo intenzivno terapijo. V glavnem so to pacienti, ki so že bili hospitalizirani na drugih oddelkih. Vsak dan na intenzivni oddelek sprejmemo 6-8 novih pacientov, kar je zelo težka obremenitev za kader v naši ustanovi.
Epidemija v tem trenutku kaže porast v podravski regiji, posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji, medtem ko v drugih regijah prihaja do stagnacije, morda celo do minimalnega upada. V Mariboru številke močno rastejo, prav tako so polne ptujska, celjska in murskosoboška bolnišnica.
Pred epidemijo je bilo v Sloveniji na voljo 230 postelj za intenzivno terapijo, sedaj je polnih 230+285, kar je obremenitev, ki je ne more zdržati noben sistem. Bolnike lahko namestimo še v operacijske dvorane in improvizirane prostore brez ustreznega kadra, ampak tega si seveda ne želimo.
V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.
23 min • 26. 01. 2022
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
16 min • 22. 12. 2021
Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.
17 min • 01. 12. 2021
Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.
20 min • 30. 11. 2021
