Iskanje
14 min • 03. 06. 2023
14 min • 03. 06. 2023
Občina Idrija je letošnje leto na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija razglasila za Scopolijevo leto.
Joannes Antonius Scopoli se je leta 1723 rodil na Južnem Tirolskem, ni pa čisto jasno, ali je bilo to 3. junija ali 13., verjetno je celo bolj mogoče, da je pravi drugi datum, saj obstaja krstni list, ki dokazuje, da je bil Scopoli krščen 15. junija. Po študiju medicine v Innsbrucku in na Dunaju ga je razsvetljenska cesarica Marija Terezija leta 1754 poslala v Idrijo, ki do takrat še ni imela svojega zdravnika, nad tem pa Scopoli ni bil preveč navdušen.
A prav leta, ki jih je preživel v Idriji so bila njegova najpomembnejša in njegov najbolj plodni del življenja, saj je takrat izdal tudi najpomembnejša in še danes veljavna dela. Ob knjigi o idrijskem živem srebru je napisal tudi Entomologio Carniolico o žuželkah, v kateri je prvi navedel, da se čebelja matica oplodi s troti izven domačega panja. V Flori Carniolici pa je opisal 1100 rastlinskih vrst, in to je knjiga, v kateri še danes botaniki iščejo podatke.
Nekaj poudarkov iz življenja in dela Joannesa Antoniusa Scopolija sta izpostavila dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, in raziskovalka v vrtu dr. Blanka Ravnjak.
Poslušaj tudi:
Občina Idrija je letošnje leto na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija razglasila za Scopolijevo leto.
Joannes Antonius Scopoli se je leta 1723 rodil na Južnem Tirolskem, ni pa čisto jasno, ali je bilo to 3. junija ali 13., verjetno je celo bolj mogoče, da je pravi drugi datum, saj obstaja krstni list, ki dokazuje, da je bil Scopoli krščen 15. junija. Po študiju medicine v Innsbrucku in na Dunaju ga je razsvetljenska cesarica Marija Terezija leta 1754 poslala v Idrijo, ki do takrat še ni imela svojega zdravnika, nad tem pa Scopoli ni bil preveč navdušen.
A prav leta, ki jih je preživel v Idriji so bila njegova najpomembnejša in njegov najbolj plodni del življenja, saj je takrat izdal tudi najpomembnejša in še danes veljavna dela. Ob knjigi o idrijskem živem srebru je napisal tudi Entomologio Carniolico o žuželkah, v kateri je prvi navedel, da se čebelja matica oplodi s troti izven domačega panja. V Flori Carniolici pa je opisal 1100 rastlinskih vrst, in to je knjiga, v kateri še danes botaniki iščejo podatke.
Nekaj poudarkov iz življenja in dela Joannesa Antoniusa Scopolija sta izpostavila dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, in raziskovalka v vrtu dr. Blanka Ravnjak.
Poslušaj tudi:
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini.
13 min • 24. 01. 2026
"Dober dan", ki je lahko tudi "lahko noč" za vse tiste, ki ste oz. so noč preživeli v službi. Ni namreč samoumevno, da se bolnišnice tudi ponoči ne ustavijo, da nas taksi pripelje domov tudi ob treh zjutraj. In ni samoumevno, da že navsezgodaj zjutraj dobimo pošto, svež časopis in dišeč topel kruh. Med tistimi, ki ne spijo je tudi Tine Zibelnik, nočni oskrbnik v ljubljanskem živalskem vrtu.
13 min • 20. 01. 2026
Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija.
13 min • 19. 01. 2026
V berlinski Hiši kultur so podelili 38. evropske filmske nagrade, tako imenovane evropske oskarje. Letošnjo podelitev sta najbolj zaznamovala filma Sentimentalna vrednost in Sirat, za nagrade pa so se prvič potegovali kar trije slovenski filmi. Slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o Morte! je prejela nagrado za najboljši evropski dokumentarni film. Prireditev je v Berlinu spremljala Ingrid Kovač Brus, ki jo je poklical Miha Švalj.
17 min • 18. 01. 2026
»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Njegova zgodba je zdaj le delček razstave »Upor iz teme«, ki je na ogled v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc, bral je Teodor Bostič.
11 min • 17. 01. 2026
