December po navadi prinese izdatno mero glasbenih dogodkov, koncertov, tudi priložnosti, da tisti, ki se učijo igranja na instrument, pokažejo svoje znanje. Kot vse bolj ugotavljajo strokovnjaki, ima glasba izreden vpliv na telo. Nas povezuje, zmanjšuje anksioznost, lajša bolečino, zmanjšuje depresijo, učenje inštrumenta pa tudi koristi pri razvoju naših kognitivnih sposobnosti.
Adriana Barton, kanadska avtorica, čelistka in novinarka, je pred kratkim izdala knjigo Wired for music ali v dobesednem prevodu Ožičeni za glasbo.
Ko glasbo poslušamo v skupini, se začnejo naši možgani sinhronizirati glede na njo, zatem pa steče tudi medsebojna sinhronizacija.
Bartonova v svoji knjigi veliko pozornosti namenja učenju glasbe, ki pušča na naših možganih neizbrisljiv pečat za vse življenje. Znanstveniki so precej zanesljivo dokazali, da zgodnji trening odebeli in poveča predel v možganih, ki mu pravimo corpus callosum. Ta povezuje levo in desno možgansko polovico ter skrbi za bliskovit pretok informacij med njima, kar potrebujemo tako rekoč pri vseh vidikih igranja inštrumenta.
Od motoričnih sposobnosti, spomina, vizualnega branja not in drugih simbolov, čustvenega vidika, do slušnega zaznavanja.
Drug sogovornik Blaž Pucihar, učitelj klavirja in skladatelj, iz prve vrste opazuje vpliv učenja inštrumenta na možgane. Poudarja, da se pozitiven vpliv pozna tudi v šoli, najbolj pri učenju tujih jezikov. Za najprimernejši čas vstopa v glasbeno šolo označuje sedem ali osem let, pri odraslih pa motoričnih spretnosti ni mogoče razviti na enaki ravni.
Koordinacijo svojih učencev spodbuja tudi z vprašanji med igranjem instrumenta, na katera morajo otroci odgovarjati, na tak način pa avtomatizirajo svoje živčne kanale.
