{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=62&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=62&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=33","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=62&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"112533","attributes":{"wp-id":431547,"date":"2020-05-20T12:44:53+02:00","modified":"2020-05-25T15:48:53+02:00","slug":"hostese-so-ogledalo-cankarjevega-doma","post-type":"post","title":"Hostese so ogledalo Cankarjevega doma","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/hostese-so-ogledalo-cankarjevega-doma/","content":"

Cankarjev dom je endemit med kulturnimi ustanovami pri nas. Gosti lahko verjetno najbolj heterogeno množico raznovrstnih dogodkov, prireditev in obiskovalcev. Ideja za graditev mogočne zgradbe je nastala leta 1975 ob 100. obletnici Cankarjevega rojstva, ko Ljubljana ni imela dvorane, ki bi omogočala vse, kar za kakovosten koncert potrebuje simfonični orkester. Arhitekturno podobo je tako hramu kulture vtisnil arhitekt Edo Ravnikar.

Spomladi 1980 so v Linhartovi dvorani že potekale prve kulturne in kongresne prireditve. Cankarjev dom bi lahko primerjali z ledeno goro, saj je na površini le majhen del, veliko hodnikov in dvoran pa se skriva pod površjem.

","excerpt":"Kulturnost težko pričakuješ po nekem pravilu, zgodi se, da so na dogodkih, ki veljajo za najkulturnejše, najmanj kulturni ljudje, in na manj kulturnih dogodkih najbolj kulturno pismeni","featured-media-id":21694,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/reportaza/174694307","abovetitle":"","subtitle":"Kulturnost težko pričakuješ po nekem pravilu, zgodi se, da so na dogodkih, ki veljajo za najkulturnejše, najmanj kulturni ljudje, in na manj kulturnih dogodkih najbolj kulturno pismeni","category-text":"False","permalink":"2020/05/hostese-so-ogledalo-cankarjevega-doma/","show-start":"2020-05-25T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-25T14:30:00+02:00","audio-length":"650","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/20/Cankarjevdomizzaodra4763859.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694307","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"157"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21694"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21694"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111908","attributes":{"wp-id":429833,"date":"2020-05-08T00:13:47+02:00","modified":"2020-05-25T18:11:35+02:00","slug":"kulturnice-587","post-type":"post","title":"Po srcu sem industrijska oblikovalka","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/kulturnice-587/","content":"

“Želim delati s podjetji, ki vejo, zakaj želijo delati z menoj, kaj pričakujejo, kaj želijo in zakaj je to za njih dobro, najraje pa s podjetji, ki z veliko strastjo delajo tisto, kar delajo.”

Nika Zupanc je s s svojimi predmeti prepričala svetovno znana podjetja. Med zadnjimi je največje italijansko podjetje Natuzzi. Za njegovo najnovejšo kolekcijo Deep je oblikovala predmete za bivalne prostore: zofe, naslanjače, stole, mize, police za knjige, svetilke, ogledala in preproge.

“Po srcu sem industrijska oblikovalka in največji izziv mi je sodelovati takrat, ko imam zelo veliko nekih omejitev, ko moram upoštevati zgodovino podjetja, trg, kateremu je to namenjeno, finančne okvire ter razne tehnologije. Lahko je biti ustvarjalen, ko lahko narediš kar koli, ni pa enostavno, kadar si pri tem zelo omejen. Ti izzivi so esenca industrijskega oblikovanja.”

","excerpt":"Nika Zupanc je svetovno ena najprepoznavnejših slovenskih industrijskih oblikovalk","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174694604","abovetitle":"","subtitle":"Nika Zupanc je svetovno ena najprepoznavnejših slovenskih industrijskih oblikovalk","category-text":"False","permalink":"2020/05/kulturnice-587/","show-start":"2020-05-21T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-21T14:20:00+02:00","audio-length":"666","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/21/NikaZupanc4766730.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694604","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Želim delati s podjetji, ki vejo, zakaj želijo delati z menoj, kaj pričakujejo, kaj želijo in zakaj je to za njih dobro, najraje pa s podjetji, ki z veliko strastjo delajo tisto, kar delajo.”

"},{"kind":"html","content":"

“Po srcu sem industrijska oblikovalka in največji izziv mi je sodelovati takrat, ko imam zelo veliko nekih omejitev, ko moram upoštevati zgodovino podjetja, trg, kateremu je to namenjeno, finančne okvire ter razne tehnologije. Lahko je biti ustvarjalen, ko lahko narediš kar koli, ni pa enostavno, kadar si pri tem zelo omejen. Ti izzivi so esenca industrijskega oblikovanja.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"21709"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21709"}}}},{"type":"Post","id":"112484","attributes":{"wp-id":431387,"date":"2020-05-19T13:43:37+02:00","modified":"2020-05-24T12:11:33+02:00","slug":"najprej-zdravje-potem-kultura","post-type":"post","title":"Najprej zdravje, potem kultura","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/najprej-zdravje-potem-kultura/","content":"

Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, se je spomnila dogodka s potovanja po Indoneziji, po kateri sta pred desetimi leti potovala s partnerjem. Ker sta oba ljubitelja morja, podvodnega življenja in snorkljana, sta se odločila še za obisk otokov Gili, ki so znana turistična destinacija za potapljače.
\nZ Balija, iz mesta Amed, sta se na Gili Trawangan, po precej razburkanem morju podala kar z lokalnim ribičem v njegovem lesenem čolničku, ki je vmes iz morja potegnil še ogromnega tuna. Ko so prišli na otok, na katerem je mrgolelo turistov, sta se takoj odločila preveriti, kaj tam skriva svet pod morsko gladino.

“Želela sem videti želve, katerih ogled ponujajo turistični čolnički, a partner je temu nasprotoval, češ da bova želve pa že sama videla v morju.”

Ko sta zaplavala v morje, ju je najprej presenetil močan tok.

“Ko pa sva plavala naprej, nama je naenkrat pogled zameglil ogromen roj meduz, ki so nenadoma in popolnoma nepričakovano prišle v najin predel. Roj je bil vse gostejši in prva stvar, na katero sem v strahu pomislila, je bila misel na to, da se nisem pozanimala pri domačinih, na kaj morava pod vodo paziti.”

Ana Hribar je, ko je zaplavala med meduze, začutila pike oziroma ožige po rokah in nogah, kar sicer ni bilo prehudo, dokler je ni meduza ožgala v zgornjo ustnico.

“Kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze? Točno. Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu.”
\n
“Lahko rečem, da mi je bilo v tistem trenutku popolnoma vseeno, kaj so si zdaj ti ljudje mislili. In nauk te zgodbe je: Najprej zdravje, potem kultura.”

","excerpt":"Prva stvar, na katero je pomislila Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, je bila, da pri ožigu meduze pomaga urin","featured-media-id":21682,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174694061","abovetitle":"","subtitle":"Prva stvar, na katero je pomislila Ana Hribar, igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, je bila, da pri ožigu meduze pomaga urin","category-text":"False","permalink":"2020/05/najprej-zdravje-potem-kultura/","show-start":"2020-05-20T14:45:00+02:00","show-end":"2020-05-20T15:00:00+02:00","audio-length":"601","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/VdrugivlogiAnaHribar4762330.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694061","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Želela sem videti želve, katerih ogled ponujajo turistični čolnički, a partner je temu nasprotoval, češ da bova želve pa že sama videla v morju.”

"},{"kind":"html","content":"

Ko sta zaplavala v morje, ju je najprej presenetil močan tok.

"},{"kind":"html","content":"

“Ko pa sva plavala naprej, nama je naenkrat pogled zameglil ogromen roj meduz, ki so nenadoma in popolnoma nepričakovano prišle v najin predel. Roj je bil vse gostejši in prva stvar, na katero sem v strahu pomislila, je bila misel na to, da se nisem pozanimala pri domačinih, na kaj morava pod vodo paziti.”

"},{"kind":"html","content":"

Ana Hribar je, ko je zaplavala med meduze, začutila pike oziroma ožige po rokah in nogah, kar sicer ni bilo prehudo, dokler je ni meduza ožgala v zgornjo ustnico.

"},{"kind":"html","content":"

“Kakšna je prva pomoč pri ožigu meduze? Točno. Urin pomaga, sem v paniki vlekla iz partnerja in tako nekako se je zdelo tudi njemu.”
\n
“Lahko rečem, da mi je bilo v tistem trenutku popolnoma vseeno, kaj so si zdaj ti ljudje mislili. In nauk te zgodbe je: Najprej zdravje, potem kultura.”

Knjigarne so poleg mesta srečanja in dialoga tudi nosilke znanja, vrednot in kritične misli, s tem pa nenadomestljive. O pomenu knjigarn so na povsem drugačen način med karanteno začel razmišljati tudi številni vidnejši predstavniki slovenske pisane besede.

“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob

Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.

“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”

Pri založbi Mladinska knjiga so med zdravstveno krizo izšla tri nova dela. Knjiga Več kot brat francoskega pisatelja senegalskih korenin Davida Diopa odstira doslej slabo znano poglavje prve svetovne vojne – udeležbo kolonialnih vojakov v bojih v Evropi in je po izboru slovenskih študentov najboljši francoski roman 2018.

Priznanje (Renaudotova nagrada 2017) je osvojil tudi roman uveljavljenega francoskega pisatelja Olivierja Gueza Izginotje Josefa Mengeleja. Križanec med zgodovinskim in biografskim romanom, ki se obenem bere kot geopolitični triler, je rezultat avtorjeve izčrpne raziskave povojnega dogajanja okrog nacističnega zdravnika v Auschwitzu, Josefa Mengeleja.

Julie Phillips nas v svojem prvencu Izginuli svet popelje skozi deželo neukrotljive lepote in hudih nasprotij – neprehodnih gozdov in prostrane tundre, sovjetske nostalgije in etničnih manjšin, okostenelega šovinizma in prebujajočega se feminizma; to je edinstven in presunljiv portret Kamčatke v vsej njeni raznolikosti.

$\"\"$

","excerpt":"Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji \"Vrnitev napisanih\" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede","featured-media-id":15350,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174692736","abovetitle":"","subtitle":"Prejšnji teden so knjigarne znova odprle svoja vrata, zdaj pa slovenski pisatelji, založniki, prevajalci in pesniki v skupni akciji \"Vrnitev napisanih\" vabijo bralce nazaj v svet pisane besede","category-text":"False","permalink":"2020/05/v-knjigarni-se-pocutim-podobno-kot-verni-ljudje-v-cerkvi/","show-start":"2020-05-14T14:45:00+02:00","show-end":"2020-05-14T15:00:00+02:00","audio-length":"579","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/13/Vrnitevnapisanih4754575.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692736","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Zdi se mi, da zdaj čutim zelo podobno kot verni ljudje, ko gredo v cerkev. Knjigarne imajo nek poseben vonj, knjige so lepe, hkrati pa srečuješ ljudi, s katerimi ni nujno da sploh spregovoriš, ampak si z njimi na nek način povezan. V teh norih časih dobiš občutek, da mogoče nisi nor.” – Tadej Golob

"},{"kind":"html","content":"

Kako pomembne so knjigarne za identiteto mesta in države pa je pred časom iz prve roke na potovanju spoznal tudi urednik in prevajalec Zdravko Duša.

"},{"kind":"html","content":"

“Bitola je pomembno makedonsko mesto, ki pa nima skoraj nobenih knjigarn. Če nekam prideš kot tujec in vidiš, da ni knjigarn, začneš z drugačnimi očmi gledati tako na ljudi, kulturo kot mesto samo. Povem vam, da občutek res ni prijeten.”

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"96"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"15350"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/15350"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111569","attributes":{"wp-id":428928,"date":"2020-05-01T00:13:46+02:00","modified":"2020-05-15T21:48:11+02:00","slug":"kulturnice-519","post-type":"post","title":"Vse poti vodijo v virtualni Cannes","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/kulturnice-519/","content":"

Ta teden bi se moral začeti 73. filmski festival v Cannesu, ki je tako kot vse druge največje manifestacije na svetu odpovedan. Rok Biček, filmski režiser in producent, z velikim zanimanjem in občudovanjem opazuje spletno diplomacijo, ki jo vleče umetniški direktor canskega festivala Thierry Fremaux:

“Mislim, da mu bodo potem sledili tudi drugi direktorji festivalov. Nihče si namreč ne upa narediti prve poteze in nihče razen Cannesa je tudi ne more. Canski filmski festival ima tak položaj v svetu, da lahko nekatere vzglede potegne za sabo, zato je tudi najpomembnejši filmski dogodek, mislim, da se te odgovornosti zavedajo in odgovorno ravnajo.”

Olmo Omerzu, filmski režiser je z žalostjo doživljal vse odpovedi festivalov: “Najprej Karlovy Vary, nato Locarno in to nejasno usodo, ali canski festival bo ali ne. Kot filmski ustvarjalec ugotavljam, da so nekatere stvari dejansko večje od nas samih.”

","excerpt":"Filmski festivali bi se morali ohraniti v takšni obliki, kot so, srečevanja in povezovanja so ključnega pomena za nastajanje filmske umetnosti","featured-media-id":21628,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174692974","abovetitle":"","subtitle":"Filmski festivali bi se morali ohraniti v takšni obliki, kot so, srečevanja in povezovanja so ključnega pomena za nastajanje filmske umetnosti","category-text":"False","permalink":"2020/04/kulturnice-519/","show-start":"2020-05-14T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-14T14:20:00+02:00","audio-length":"771","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/14/VsepotivodijovvirtualniCannes4756304.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692974","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Mislim, da mu bodo potem sledili tudi drugi direktorji festivalov. Nihče si namreč ne upa narediti prve poteze in nihče razen Cannesa je tudi ne more. Canski filmski festival ima tak položaj v svetu, da lahko nekatere vzglede potegne za sabo, zato je tudi najpomembnejši filmski dogodek, mislim, da se te odgovornosti zavedajo in odgovorno ravnajo.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21628"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21628"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112134","attributes":{"wp-id":430469,"date":"2020-05-12T16:47:25+02:00","modified":"2020-05-13T14:15:04+02:00","slug":"videl-sem-se-pri-osemdesetih-ko-se-vedno-krozim-po-ljubljani-in-sem-zaradi-tega-postal-drzavna-znamenitost","post-type":"post","title":"Videl sem se pri osemdesetih, ko še vedno krožim po Ljubljani in sem zaradi tega postal državna znamenitost","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/videl-sem-se-pri-osemdesetih-ko-se-vedno-krozim-po-ljubljani-in-sem-zaradi-tega-postal-drzavna-znamenitost/","content":"

Matija Rupel je zamejski Slovenec, rojen v Trstu, kjer je tudi odraščal. Ljubljane ni poznal, ko pa se je odločil za sprejemne izpite na AGRFT-ju, se je v prestolnico podal s svojim mercedesom.

“Moj mercedes je bil starodobnik, temno zelene barve, precej obtolčen ob straneh, saj je bil vajen tržaškega načina vožnje in predvsem našega načina parkiranja z analognimi senzorji, bumf od spredaj, bumf od zadaj, pa si parkiral.”

Torej popoln mafijski avto, s katerim se je Matija Rupel podal v Ljubljano. Ko pa se je pripeljal v mesto, se je začel pekel. V slabih petih minutah se je izgubil. Ob tem pa le od nekod spomnil, da se da parkirati na Kongresnem trgu. A po kroženju po mestu se ni le izgubil, ampak se je le še dodatno izgubljal.

“Nikakor pa se nisem želel ustaviti, da bi prosil za pomoč. To je namreč moja hiba, lastnost, ki me je vedno spremljala. Če nečesa ne vem, sem pač tiho in nikakor ne vprašam za pojasnilo ali pomoč.”

Pozneje je pred seboj zagledal ulico in vzdolž nje dolg, predvsem pa širok pločnik, in če Tržačan zagleda takšen pločnik, si preprosto ne more pomagati.

“Zapeljem na pločnik, ugasnem in oba z mercedesom si oddahneva.”

Na okno avtomobila pa mu je kmalu potrkal policist in mu razložil, da tam ne more parkirati in zgodba se nadaljuje…

","excerpt":"Kako se je Matija Rupel, član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, prvič z avtomobilom podal v Ljubljano in se po kroženju po mestu ne le izgubil, ampak, kot pravi sam, skoraj tudi pogubil","featured-media-id":21591,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174692456","abovetitle":"","subtitle":"Kako se je Matija Rupel, član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, prvič z avtomobilom podal v Ljubljano in se po kroženju po mestu ne le izgubil, ampak, kot pravi sam, skoraj tudi pogubil","category-text":"False","permalink":"2020/05/videl-sem-se-pri-osemdesetih-ko-se-vedno-krozim-po-ljubljani-in-sem-zaradi-tega-postal-drzavna-znamenitost/","show-start":"2020-05-13T14:45:00+02:00","show-end":"2020-05-13T15:00:00+02:00","audio-length":"560","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/12/VdrugivlogiMatijaRupel4753266.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692456","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Matija Rupel je zamejski Slovenec, rojen v Trstu, kjer je tudi odraščal. Ljubljane ni poznal, ko pa se je odločil za sprejemne izpite na AGRFT-ju, se je v prestolnico podal s svojim mercedesom.

"},{"kind":"html","content":"

“Moj mercedes je bil starodobnik, temno zelene barve, precej obtolčen ob straneh, saj je bil vajen tržaškega načina vožnje in predvsem našega načina parkiranja z analognimi senzorji, bumf od spredaj, bumf od zadaj, pa si parkiral.”

"},{"kind":"html","content":"

“Nikakor pa se nisem želel ustaviti, da bi prosil za pomoč. To je namreč moja hiba, lastnost, ki me je vedno spremljala. Če nečesa ne vem, sem pač tiho in nikakor ne vprašam za pojasnilo ali pomoč.”

"},{"kind":"html","content":"

Pozneje je pred seboj zagledal ulico in vzdolž nje dolg, predvsem pa širok pločnik, in če Tržačan zagleda takšen pločnik, si preprosto ne more pomagati.

"},{"kind":"html","content":"

“Zapeljem na pločnik, ugasnem in oba z mercedesom si oddahneva.”

"},{"kind":"html","content":"

Na okno avtomobila pa mu je kmalu potrkal policist in mu razložil, da tam ne more parkirati in zgodba se nadaljuje…

Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, posvečena malemu švercu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi.

V tistih prvih povojnih časih so se v torbah in vozovih znašle bolj nujne reči, zdravila, riž, v Mirnu, kjer je meja potekala čez pokopališče, so za namen tihotapljenja uporabili tudi truge, kakšno malenkost so si čez mejo izstrelili kar ob pomoči frače.

“Po letu 1955, ko dobijo obmejni prebivalci prepustnice, ta šverc postane nacionalni šport. Nacionalni, ampak zimski šport, ker pozimi se je dalo več skriti.”

Artikli postanejo raznorazni, od gradbenega materiala, čevljev, tistega, kar se ni dobilo pri nas ali pa je bilo pri nas slabše kakovosti. V Italijo se je hodilo tudi po konfete, pa obleke za birme ali krste. Eno od skrivališč za avtoradie, ure, kalkulatorje in walkmane so bili pralni praški.
\nPosebna zgodba je bila tudi s kavo, ki si jo sicer tako kot nekatere druge stvari lahko prinesel čez mejo, a le v omejenih količinah. Če si želel čez mejo prinesti več, pa je bilo treba plačati ali prešvercati. In kava naj bi menda bila v Jugoslaviji sredstvo podkupovanja, valuta, s katero se je dalo skrajšati čakalne vrste.

“En gospod mi je dejal, da je s tridesetimi kilogrami kave gostincu plačal poročno gostijo.”

Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.

","excerpt":"V stavbi nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi v Novi Gorici je urejen muzej tihotapstva posvečen švercanju na Goriškem po drugi svetovni vojni","featured-media-id":21565,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174692139","abovetitle":"","subtitle":"V stavbi nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi v Novi Gorici je urejen muzej tihotapstva posvečen švercanju na Goriškem po drugi svetovni vojni","category-text":"False","permalink":"2020/04/kulturnice-517/","show-start":"2020-05-11T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-11T14:20:00+02:00","audio-length":"758","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/11/Naverc4751774.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692139","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Po letu 1955, ko dobijo obmejni prebivalci prepustnice, ta šverc postane nacionalni šport. Nacionalni, ampak zimski šport, ker pozimi se je dalo več skriti.”

"},{"kind":"html","content":"

“En gospod mi je dejal, da je s tridesetimi kilogrami kave gostincu plačal poročno gostijo.”

"},{"kind":"html","content":"

Helena Koncut Kraljič je ena najuspešnejših slovenskih samostojnih založnic za otroško in mladinsko literaturo. Od leta 2005, ko je ustanovila založbo Morfem, so njene knjige izdale številne založbe v Španiji, Italiji, Turčiji, Braziliji, Koreji, Belgiji, Ukrajini, Rusiji, Maleziji, Romuniji, na Poljskem, Kitajskem, Portugalskem, Slovaškem. Samostojno se predstavlja tudi na največjem knjižnem sejmu za otroško in mladinsko literaturo v Bologni, ki letos poteka po spletu. Je zelo dejavna v založniški panogi in tudi pri organizaciji Slovenskega knjižnega sejma. Njeno najlepše ustvarjanje pa je pisanje zgodb za otroke in mladino.

O komunikaciji med založniki, agenti in avtorji, ki je sicer na sejmih kar mrgoli, v virtualnem svetu pa je položaj drugačen:

“Komunikacija sloni na svoji lastni iniciativi. Poteka z videoklici in po elektronski pošti. Blaznega navala ni. Je pa slaba odzivnost tudi posledica negotovosti, ki spremlja tudi založništvo, zato se založniki še bolj preudarno odločamo kot prej.”

","excerpt":"Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je govorila Helena Koncut Kraljič","featured-media-id":21501,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174691236","abovetitle":"","subtitle":"Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je govorila Helena Koncut Kraljič","category-text":"False","permalink":"2020/04/kulturnice-584/","show-start":"2020-05-07T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-07T14:20:00+02:00","audio-length":"302","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/07/Prekospletaletostudibolonjskiknjinisejem4747342.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691236","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

O komunikaciji med založniki, agenti in avtorji, ki je sicer na sejmih kar mrgoli, v virtualnem svetu pa je položaj drugačen:

"},{"kind":"html","content":"

“Komunikacija sloni na svoji lastni iniciativi. Poteka z videoklici in po elektronski pošti. Blaznega navala ni. Je pa slaba odzivnost tudi posledica negotovosti, ki spremlja tudi založništvo, zato se založniki še bolj preudarno odločamo kot prej.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21501"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21501"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111830","attributes":{"wp-id":429647,"date":"2020-05-06T13:08:34+02:00","modified":"2020-05-06T13:56:51+02:00","slug":"bil-je-pustni-torek-in-zahotelo-se-mi-je-nekaj-uspiciti","post-type":"post","title":"Bil je pustni torek in zahotelo se mi je nekaj ušpičiti","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/bil-je-pustni-torek-in-zahotelo-se-mi-je-nekaj-uspiciti/","content":"

“Bil je pustni torek in zahotelo se mi je nekaj ušpičiti. Našla sem staro lasuljo pokojne babice. Pomerila sem si jo, videti sem bila starejša. V kuhinji sem zaigrala starejšo gospo. Oče se je začel muzati, brat je zaploskal, celo mama in sestra sta bili zadovoljni in nekdo se je spomnil naše stare tete, ki je v domu.”

Družinski načrt je bil, da teto Lojzo presenetijo in razveselijo za pusta.

“Stara teta Lojza je bila belolasa, suhljata, živahna ženička. Dolgo časa je živela sama v stari kajži. Njeno najljubše opravilo je bila bitka s sitnimi, žleht fantalini iz ulice. Ti so ji vsak dan nagajali, ona pa jih je preganjala z metlo in zmerjala. Prišel pa je čas, ko teta ni zmogla več živeti sama in tedaj je že leto dni živela v domu za upokojence, kjer je dobila nove priložnosti za bitke.”

Maja Poljanec Nemec se je oblekla v novinarko, se s katrco odpeljala v dom za ostarele, da bi naredila intervju s teto Lojzo.

“Jaz sem novinarka z Radia Slovenija, delam prispevek in želela bi narediti intervju z vami. Bi vas lahko prosila za minutko, morda dve.”

Stari teti je obraz zažarel.

","excerpt":" Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole","featured-media-id":21494,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174690947","abovetitle":"","subtitle":" Igralka in ustvarjalka v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica Maja Poljanec Nemec se je v svoji zgodbi spomnila na teto Lojzo in resnično zgodbo iz časov, ko je obiskovala zadnji letnik srednje šole","category-text":"False","permalink":"2020/05/bil-je-pustni-torek-in-zahotelo-se-mi-je-nekaj-uspiciti/","show-start":"2020-05-06T14:45:00+02:00","show-end":"2020-05-06T15:00:00+02:00","audio-length":"453","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/06/VdrugivlogiMajaPoljanecNemec4741475.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690947","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Bil je pustni torek in zahotelo se mi je nekaj ušpičiti. Našla sem staro lasuljo pokojne babice. Pomerila sem si jo, videti sem bila starejša. V kuhinji sem zaigrala starejšo gospo. Oče se je začel muzati, brat je zaploskal, celo mama in sestra sta bili zadovoljni in nekdo se je spomnil naše stare tete, ki je v domu.”

"},{"kind":"html","content":"

Družinski načrt je bil, da teto Lojzo presenetijo in razveselijo za pusta.

"},{"kind":"html","content":"

“Stara teta Lojza je bila belolasa, suhljata, živahna ženička. Dolgo časa je živela sama v stari kajži. Njeno najljubše opravilo je bila bitka s sitnimi, žleht fantalini iz ulice. Ti so ji vsak dan nagajali, ona pa jih je preganjala z metlo in zmerjala. Prišel pa je čas, ko teta ni zmogla več živeti sama in tedaj je že leto dni živela v domu za upokojence, kjer je dobila nove priložnosti za bitke.”

"},{"kind":"html","content":"

Maja Poljanec Nemec se je oblekla v novinarko, se s katrco odpeljala v dom za ostarele, da bi naredila intervju s teto Lojzo.

"},{"kind":"html","content":"

“Jaz sem novinarka z Radia Slovenija, delam prispevek in želela bi narediti intervju z vami. Bi vas lahko prosila za minutko, morda dve.”

"},{"kind":"html","content":"

Stari teti je obraz zažarel.

Leta 2007 je režiser Luka Martin Škof poklical Luko Cimpriča in ga vprašal, ali bi igral v neki otroški predstavi, ki jo delajo v Kopru. In Luka je odgovoril, bi.

“Jaz nisem vedel, ne kje bom spal, ne koliko denarja, prvič v življenju sem šel, tako kot moji štajerski kolegi, ki so prišli z ruzakom v Ljubljano, sem jaz prišel z ruzakom v Koper.”

V Kopru je bil dogovorjen za prvi sestanek z direktorico gledališča Katjo Pegan, ki je ni poznal, le enkrat prej jo je bežno videl. Ko je hodil prosti mestu sestanka, si je mislil:

“Glej Luka, to pa je zdaj začetek tvoje profesionalne kariere in če se ne boš zdaj dobro zmenil za denar, bo vse življenje težko. Zdaj postavi dobre pogoje in bo šlo v življenju preprosto in z lahkoto dalje.”

A sledi zasuk:

“Ti prideš na sestanek, na katerem bi moral šef govoriti, za koliko denarja in ti bi samo rekel, ne, hočem več. Nenadoma pa moraš ti govoriti.”

","excerpt":" Luka Cimprič se je spomnil zgodbe o tem, kako se je začela njegova profesionalna pot in kako je potekal podpis njegove prve pogodbe v profesionalnem gledališču, in sicer v Gledališču Koper","featured-media-id":21412,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174689215","abovetitle":"","subtitle":" Luka Cimprič se je spomnil zgodbe o tem, kako se je začela njegova profesionalna pot in kako je potekal podpis njegove prve pogodbe v profesionalnem gledališču, in sicer v Gledališču Koper","category-text":"False","permalink":"2020/04/aktualne-teme-6/","show-start":"2020-04-29T14:01:00+02:00","show-end":"2020-04-29T14:20:00+02:00","audio-length":"677","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/28/VdrugivlogiLukaCimpri4727218.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689215","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Leta 2007 je režiser Luka Martin Škof poklical Luko Cimpriča in ga vprašal, ali bi igral v neki otroški predstavi, ki jo delajo v Kopru. In Luka je odgovoril, bi.

"},{"kind":"html","content":"

“Jaz nisem vedel, ne kje bom spal, ne koliko denarja, prvič v življenju sem šel, tako kot moji štajerski kolegi, ki so prišli z ruzakom v Ljubljano, sem jaz prišel z ruzakom v Koper.”

"},{"kind":"html","content":"

V Kopru je bil dogovorjen za prvi sestanek z direktorico gledališča Katjo Pegan, ki je ni poznal, le enkrat prej jo je bežno videl. Ko je hodil prosti mestu sestanka, si je mislil:

"},{"kind":"html","content":"

“Glej Luka, to pa je zdaj začetek tvoje profesionalne kariere in če se ne boš zdaj dobro zmenil za denar, bo vse življenje težko. Zdaj postavi dobre pogoje in bo šlo v življenju preprosto in z lahkoto dalje.”

"},{"kind":"html","content":"

A sledi zasuk:

"},{"kind":"html","content":"

“Ti prideš na sestanek, na katerem bi moral šef govoriti, za koliko denarja in ti bi samo rekel, ne, hočem več. Nenadoma pa moraš ti govoriti.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"160"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21412"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21412"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"122","attributes":{"slug":"ninazagoricnik","name":"Nina Zagoričnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka in voditeljica","description":"Avtorica tedenske oddaje Proti etru, spet ta dež. Vsak četrtek po 22:30.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"157","attributes":{"slug":"val202","name":"Val 202","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/Val202_LOGO_web3.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/Val202_LOGO_web3.jpg"}},{"type":"Author","id":"160","attributes":{"slug":"veronikagnezda","name":"Veronika Gnezda","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnavg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnavg-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"96","attributes":{"slug":"matevzpolajnar","name":"Matevž Polajnar","twitter":"","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/matevz-polajnar-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/matevz-polajnar-5-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"15350","attributes":{"wp-id":355960,"title":"0","caption":"Tadej Golob","media-source":"Matevž Polajnar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/0-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/0-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/0-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/0-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21412","attributes":{"wp-id":428554,"title":"luka","caption":"","media-source":"Gledališče Koper","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/luka-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/luka-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/luka-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/luka-800x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21494","attributes":{"wp-id":429653,"title":"MAJA2","caption":"","media-source":"SNG Nova Gorica","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/maja2.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/maja2-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/maja2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/maja2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21501","attributes":{"wp-id":429771,"title":"Helena Kraljič","caption":"Helena Kraljič Koncut","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/helena-kraljic-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/helena-kraljic-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/helena-kraljic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/helena-kraljic-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21565","attributes":{"wp-id":430289,"title":"20200227_092945","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200227_092945-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200227_092945-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200227_092945-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/20200227_092945-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21591","attributes":{"wp-id":430470,"title":"matija","caption":"","media-source":"Osebni arhiv Matija Rupel","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matija-950x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matija-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/matija.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21628","attributes":{"wp-id":430916,"title":"cleaning-392720_1280","caption":"Cannes","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/cleaning-stairs-cleanliness-man-392720/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cleaning-392720_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cleaning-392720_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cleaning-392720_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cleaning-392720_1280-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21682","attributes":{"wp-id":431392,"title":"anahribar","caption":"","media-source":"Ana Hribar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/anahribar-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/anahribar-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/anahribar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/anahribar-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21694","attributes":{"wp-id":431549,"title":"cd","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cd-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cd-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cd-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cd.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21709","attributes":{"wp-id":431685,"title":"nika","caption":"","media-source":"Nika Zupanc ","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/nika.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/nika-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/nika-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/nika.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":33,"count":329}}}