{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=32&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=32&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=49","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=32&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"120484","attributes":{"wp-id":456924,"date":"2020-10-16T00:11:27+02:00","modified":"2020-10-29T18:04:04+01:00","slug":"frekvenca-x-205","post-type":"post","title":"Govoriti o lažno pozitivnih izvidih testov je, milo rečeno, zmotno","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/frekvenca-x-205/","content":"

V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj o metodi PCR, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini in biotehnologije do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Ta hip najzanesljivejši način dokazovanja virusa nam je opisala virologinja Katarina Prosenc Trilar in predstavila tudi najobčutljivejši del postopka glede varnosti. Potrebna so zaščitna oblačila in delo v komori.

\"V tem delu, v komori, za varno laboratorijsko delo odpiramo vzorce in jih na stresalniku premešamo in prelijemo v epruvetke za shranjevanje. Zdaj je komora zaprta in jo dezinficiramo z ultravijolično svetlobo.\"

Vzorec gre skozi turbulentne temperaturne postopke, ob pomoči katerih lahko steče metoda PCR. Vzorec gre skozi 40–45 ciklov, ena sama naprava pri njih lahko hkrati testira po 70 vzorcev. Vsak cikel traja le nekaj minut, v približno uri lahko teoretično ustvarijo milijone kopij nekega DNK-niza. Na tak način dobijo skopiranih ogromno enot ujetega dednega gradiva. Toda, zakaj je to potrebno?

\"Zelo težko detektiramo samo nekaj kopij, zaradi vizualizacije potrebujemo ta namnožek. Te sonde imajo vezano barvilo. Če se vežejo, fluorescirajo in to zazna naša naprava za PCR.\"

Dvomi javnosti

Nekaj manj kot 1200 ljudi je ta teden podpisalo peticijo, češ da zahteva od stroke, naj pove resnico o testih PCR. Očitajo nerelevantnost testov in tega, da z njimi naj ne bi mogli dokazati prav tega koronavirusa. Javnost begata tudi izraza 'lažno pozitiven' in 'lažno negativen' izvid testa.

\"Ta izjava o lažno pozitivnih izvidih testa je malo nerodna. S testom PCR lahko zaznaš zelo majhno količino virusa. Še tedne po preboleli bolezni lahko zaznaš delčke genoma. Treba je znati intepretirati, če zaznaš zelo majhne količine virusa, je samo ena možnost, in sicer da si virus že prebolel. Redki ljudje pridejo tako zgodaj, da bi se iz te majhne količine razvila bolezen.\" – Miha Skvarč, zdravnik in specialist klinične mikrobiologije

Delovanje Nacionalnega laboratorija in Inštituta

\"Laboratoriji ta hip po državi delajo v okrepljenih sestavih, z močno razvlečenimi delovniki,\" je prejšnji teden na vladni konferenci poudaril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani Miroslav Petrovec.

\"Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik podaljšal iz 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na 6.30 zjutraj do poznih nočnih ur, pri čemer ne poznamo prave meje.\"

Ob inštitutu je druga osrednja ustanova pri analizi brisov Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru, enote pa imajo po vsej Sloveniji. Direktorica Nacionalnega laboratorija Tjaša Žohar Čretnik ocenjuje, da je bil njihov maksimum v preteklih dnevih 3960 vzorcev.

\"Ocenjujemo, da je približno 4000 vzorcev naš trenutni maksimum. To je zelo veliko povečanje obsega testiranja, če vemo, da smo lani v celem letu opravili 8000 takšnih preiskav. To pomeni, da zdaj v dveh dneh naredimo toliko preiskav kot prej v celem letu.\"

V ta namen so dodatno zaposlili več kot 20 novih sodelavcev, načrtujejo dodatne transportne poti za hitrejšo dostavo vzorcev, stekla je obširnejša digitalizacija procesa. Kaj, če se bodo potrebe še povečevale? Prav zaradi tega se zadnje čase več govori o vzporednih antigenskih testih, ki jih je na trgu še vedno razmeroma malo. Ob ustreznem znanju strokovnega osebja, ob njihovi uporabi in dobri klinični validaciji pa bi lahko pomagali zlasti pri hitrejši klinični diagnostiki, ko pomoč na urgenci poiščejo hudo bolni.

\"Hitri antigenski testi so že na voljo v Sloveniji. Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje je izdelala smernice za uporabo antigenskih testov, v stroki pa vemo, da je treba biti tu zelo previden, ker so analitske sposobnosti teh testov praviloma slabše, kot jih navajajo proizvajalci. Za urgentno uporabo je ameriška FDA postavila kriterij, da mora biti skladnost med testom PCR in antigenskim testom vsaj 80-odstotna – to se nam zdi veliko. Zato je treba dodatno pretehtati takšne teste in jih uporabljati pri tisti populaciji, pri kateri mislimo, da je njihova uporaba varna.\" – Tjaša Žohar Čretnik

Razlikovanje med testi

Tudi pri antigenskih testih je potreben bris nosno-žrelnega predela, le da so takšni testi veliko hitrejši, rezultat je lahko na voljo že v 15 minutah. A hitrost gre na račun zanesljivosti, verjetnosti, da tak test ne bo prepoznal navzočnosti virusa, da bo torej njegov izvid lažno negativen, je precej višja kot pri metodi PCR. Test se najbolj obnese pri bolnikih, ki zelo očitno kažejo znake okužbe in razvijejo velike količine virusa. So tudi precej ugodnejši od testov PCR. In nazadnje so tu še serološki testi oziroma testi na protitelesa, ki potekajo z odvzemom krvi. Toda takšni testi niso uporabni v akutni stopnji bolezni, temveč šele več dni po pojavu simptomov, zato so z vidika hitre detekcije okužb neuporabni. Test na protitelesa nam predvsem pove, ali smo v preteklosti preboleli covid, tudi če morda ne bi imeli jasnih simptomov.

Sredi meseca so slovenske bolnišnice dobile navodila glede uporabe antigenskih testov, velika večina hitre antigenske teste že preizkuša.

","excerpt":"Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR","featured-media-id":23471,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174728589","abovetitle":"","subtitle":"Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR","category-text":"False","permalink":"2020/10/frekvenca-x-205/","show-start":"2020-10-29T12:00:00+01:00","show-end":"2020-10-29T12:30:00+01:00","audio-length":"1576","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/29/Govoritiolaznopozitivnihtestihjeenostavnorecenozmotno4961683.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728589","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"V tem delu, v komori, za varno laboratorijsko delo odpiramo vzorce in jih na stresalniku premešamo in prelijemo v epruvetke za shranjevanje. Zdaj je komora zaprta in jo dezinficiramo z ultravijolično svetlobo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zelo težko detektiramo samo nekaj kopij, zaradi vizualizacije potrebujemo ta namnožek. Te sonde imajo vezano barvilo. Če se vežejo, fluorescirajo in to zazna naša naprava za PCR.\"

"},{"kind":"html","content":"

Dvomi javnosti

"},{"kind":"html","content":"

\"Ta izjava o lažno pozitivnih izvidih testa je malo nerodna. S testom PCR lahko zaznaš zelo majhno količino virusa. Še tedne po preboleli bolezni lahko zaznaš delčke genoma. Treba je znati intepretirati, če zaznaš zelo majhne količine virusa, je samo ena možnost, in sicer da si virus že prebolel. Redki ljudje pridejo tako zgodaj, da bi se iz te majhne količine razvila bolezen.\" – Miha Skvarč, zdravnik in specialist klinične mikrobiologije

"},{"kind":"html","content":"

Delovanje Nacionalnega laboratorija in Inštituta

"},{"kind":"html","content":"

\"Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik podaljšal iz 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na 6.30 zjutraj do poznih nočnih ur, pri čemer ne poznamo prave meje.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ocenjujemo, da je približno 4000 vzorcev naš trenutni maksimum. To je zelo veliko povečanje obsega testiranja, če vemo, da smo lani v celem letu opravili 8000 takšnih preiskav. To pomeni, da zdaj v dveh dneh naredimo toliko preiskav kot prej v celem letu.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Hitri antigenski testi so že na voljo v Sloveniji. Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje je izdelala smernice za uporabo antigenskih testov, v stroki pa vemo, da je treba biti tu zelo previden, ker so analitske sposobnosti teh testov praviloma slabše, kot jih navajajo proizvajalci. Za urgentno uporabo je ameriška FDA postavila kriterij, da mora biti skladnost med testom PCR in antigenskim testom vsaj 80-odstotna – to se nam zdi veliko. Zato je treba dodatno pretehtati takšne teste in jih uporabljati pri tisti populaciji, pri kateri mislimo, da je njihova uporaba varna.\" – Tjaša Žohar Čretnik

"},{"kind":"html","content":"

Razlikovanje med testi

"},{"kind":"html","content":"

Tudi pri antigenskih testih je potreben bris nosno-žrelnega predela, le da so takšni testi veliko hitrejši, rezultat je lahko na voljo že v 15 minutah. A hitrost gre na račun zanesljivosti, verjetnosti, da tak test ne bo prepoznal navzočnosti virusa, da bo torej njegov izvid lažno negativen, je precej višja kot pri metodi PCR. Test se najbolj obnese pri bolnikih, ki zelo očitno kažejo znake okužbe in razvijejo velike količine virusa. So tudi precej ugodnejši od testov PCR. In nazadnje so tu še serološki testi oziroma testi na protitelesa, ki potekajo z odvzemom krvi. Toda takšni testi niso uporabni v akutni stopnji bolezni, temveč šele več dni po pojavu simptomov, zato so z vidika hitre detekcije okužb neuporabni. Test na protitelesa nam predvsem pove, ali smo v preteklosti preboleli covid, tudi če morda ne bi imeli jasnih simptomov.

"},{"kind":"html","content":"

Sredi meseca so slovenske bolnišnice dobile navodila glede uporabe antigenskih testov, velika večina hitre antigenske teste že preizkuša.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23471"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23471"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120044","attributes":{"wp-id":455577,"date":"2020-10-09T00:11:16+02:00","modified":"2020-10-22T12:20:45+02:00","slug":"frekvenca-x-204","post-type":"post","title":"Z globalnimi navigacijskimi satelitskimi sistemi lahko sledimo celo velikim hroščem","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/frekvenca-x-204/","content":"

Ko se vprašamo, kje smo in kam gremo, je pri večini najpogostejša rešitev gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju številnih tehnologij, številne raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče.

Pazljivi moramo biti pri poimenovanju globalnih navigacijskih satelitskih sistemov. Običajno posplošimo in rečemo GPS, a to je le eden izmed njih. Obstajajo ameriški GPS, ruski Glonass, evropski Galileo in kitajski Beidou. Med seboj se sistemi v nekaterih točkah razlikujejo, a temelji delovanja so povsod enaki. \"Za določanje natančne lokacije potrebujemo povezavo z vsaj štirimi sateliti. Sateliti konstantno oddajajo signal, glede na čas potovanja signala do sprejemnika izračunamo razdaljo do vsakega satelita,\" opisuje dr. Oskar Sterle s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

\"Ker bodo signali vse močnejši, bomo sisteme lahko uporabili tudi za navigacijo znotraj stavb. Vse več stvari bo temeljilo na GNSS podatkih, tudi 5G tehnologija bo za natančno določanje časa izrabljala te sisteme.\" - dr. Oskar Sterle

Globalni navigacijski satelitski sistemi so torej na nek način posledica dela različnih ved, tudi pri raziskovanju jih uporabljajo zelo različne vede. Nekatere raziskave brez teh sistemov sploh ne bi bile mogoče. Tak primer so raziskave, ki jih izvajajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer spremljajo gibanje različnih živali s pomočjo satelitskega določanja lokacije. \"Najmanjši sprejemniki so danes manjši od evrskega kovanca. V nekaterih primerih lahko opremimo celo nevretenčarje, kot so veliki hrošči,\" pravi dr. Hubert Potočnik, raziskovalec na ljubljanski Biotehniški fakulteti.

\"Vsi podatki, ki jih dobimo s spremljanjem gibanja živali, nam nudijo še številne druge informacije. Kako se obnašajo glede na bližino naselij, kako se obnašajo v socialnih interakcijah ... To lahko uporabimo pri načrtovanju posegov v prostor.\" - dr. Hubert Potočnik

\"\" — Samica šakala z nameščeno GPS ovratnico
*foto:* Hubert Potočnik

","excerpt":"Kakšna tehnologija poganja sisteme, ki nas vsakodnevno vodijo po svetu, in katere znanstvene raziskave bi bile brez nje nemogoče","featured-media-id":23390,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174726878","abovetitle":"","subtitle":"Kakšna tehnologija poganja sisteme, ki nas vsakodnevno vodijo po svetu, in katere znanstvene raziskave bi bile brez nje nemogoče","category-text":"False","permalink":"2020/10/frekvenca-x-204/","show-start":"2020-10-22T12:00:00+02:00","show-end":"2020-10-22T12:30:00+02:00","audio-length":"1195","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/22/Zglobalniminavigacijskimisatelitskimisistemilahkosledimocelovelikimhroscem4952994.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174726878","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ker bodo signali vse močnejši, bomo sisteme lahko uporabili tudi za navigacijo znotraj stavb. Vse več stvari bo temeljilo na GNSS podatkih, tudi 5G tehnologija bo za natančno določanje časa izrabljala te sisteme.\" - dr. Oskar Sterle

"},{"kind":"html","content":"

\"Vsi podatki, ki jih dobimo s spremljanjem gibanja živali, nam nudijo še številne druge informacije. Kako se obnašajo glede na bližino naselij, kako se obnašajo v socialnih interakcijah ... To lahko uporabimo pri načrtovanju posegov v prostor.\" - dr. Hubert Potočnik

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Samica šakala z nameščeno GPS ovratnico
*foto:* Hubert Potočnik

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23390"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23390"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"119701","attributes":{"wp-id":454334,"date":"2020-10-02T00:11:17+02:00","modified":"2020-10-15T12:59:33+02:00","slug":"frekvenca-x-203","post-type":"post","title":"O posluhu s posluhom","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/frekvenca-x-203/","content":"

Glasbeni posluh je pojem, ki ga površno poznamo vsi. Strokovnjaki pa ga delijo naprej na melodičnega in ritmičnega, ki ju lahko nagradimo v posluh višjega reda. Ta nam omogoča prepoznavo kompleksnejših glasbenih zvez, kot so akordi in harmonije.

\"V 19. stoletju so verjeli, da je posluh podedovan. Danes pa številni v njem vidijo pridobljeno sposobnost, ki smo je sposobni vsi. Nedavne nevrološke študije so pokazale, da imamo vsi prirojen občutek za glasbo, za njegov razvoj pa sta potrebna spodbudno okolje in lastna aktivnost.\" – dr. Katarina Zadnik z oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani

Prav posebna oblika posluha pa pri enemu na 10.000 ljudi omogoča natančno pomnjenje in priklic točno določenega tona.

\"Absolutni posluh je kapaciteta, s katero naj bi se rodili vsi. Razvoj našega slušnega aparata v največji možni meri pa je odvisen od okolja že v prenatalnem obdobju. Sicer nikoli ni prepozno, a poznamo določena kritična oz. občutljiva obdobja in takrat so naši možgani najbolj dojemljivi. Pri posluhu je tako zelo pomembno predšolsko obdobje.\" – dr. Katarina Habe, psihologinja na Akademiji za glasbo v Ljubljani

Azijske države, v katerih uporabljajo t. i. tonske jezike, je število ljudi s posluhom in absolutnim posluhom precej višje, saj so tam takšne sposobnosti pomembnejše za vsakodnevno komuniciranje. Očitno pa je v tem spodbudna tudi slovenščina, saj so tokratno Frekvenco X obiskali kar štirje glasbeniki z absolutnim posluhom:

\"Na klavirju mi je kristalno jasno, kateri ton zaigraš, znotraj strukture pa tudi slišim sestavo tonskega grozda.\" – pevka, pianistka in skladateljica Neisha
\n
\"Odraščala sem v zdravniški družini. Nižjo glasbeno šolo ima končano le mama, a je harmoniko v mojem otroštvu zaigrala le enkrat ali dvakrat.\" – študentka kompozicije Anja Lobnik
\n
\"Še preden sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem igral na domači pianino in te frekvence so se mi vtisnile v spomin. Ko sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem spoznal glasbeno abecedo in sem jo le povezal s tistimi otroškimi spomini.\" – džezovski pianist, skladatelj in mentor Anže Vrabec
\n
\"Moja družina je bila čisto navadna delavska družina. Z glasbo sem imel stik prek plošč in radia, so me pa starši že zgodaj napotili v glasbeno šolo. Mojo sposobnost je odkrila učiteljica klavirja, a se mi to takrat ni zdelo nič posebnega.\" – tubist Goran Krmac

Čeprav je glasba več kot le skupek popolnih intonacij, vas vabimo k preizkusu svojih sposobnosti. V sklopu oddelka za psihologijo na harvardski univerzi deluje The music lab. Z njihovimi razvedrilnimi in precej popularnimi spletnimi testi lahko najdete svoj glasbeni stil, preverite svojo razgledanost in seveda preizkusite svoj glasbeni posluh.

","excerpt":"Kako se razvija posluh pri ljudeh in kakšne so značilnosti absolutnega posluha?","featured-media-id":23311,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174725187","abovetitle":"","subtitle":"Kako se razvija posluh pri ljudeh in kakšne so značilnosti absolutnega posluha?","category-text":"False","permalink":"2020/10/frekvenca-x-203/","show-start":"2020-10-15T12:00:00+02:00","show-end":"2020-10-15T12:30:00+02:00","audio-length":"1084","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/15/Leedenna10000ljudiimaabsolutniposluh4942841.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174725187","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"V 19. stoletju so verjeli, da je posluh podedovan. Danes pa številni v njem vidijo pridobljeno sposobnost, ki smo je sposobni vsi. Nedavne nevrološke študije so pokazale, da imamo vsi prirojen občutek za glasbo, za njegov razvoj pa sta potrebna spodbudno okolje in lastna aktivnost.\" – dr. Katarina Zadnik z oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani

"},{"kind":"html","content":"

Prav posebna oblika posluha pa pri enemu na 10.000 ljudi omogoča natančno pomnjenje in priklic točno določenega tona.

"},{"kind":"html","content":"

\"Absolutni posluh je kapaciteta, s katero naj bi se rodili vsi. Razvoj našega slušnega aparata v največji možni meri pa je odvisen od okolja že v prenatalnem obdobju. Sicer nikoli ni prepozno, a poznamo določena kritična oz. občutljiva obdobja in takrat so naši možgani najbolj dojemljivi. Pri posluhu je tako zelo pomembno predšolsko obdobje.\" – dr. Katarina Habe, psihologinja na Akademiji za glasbo v Ljubljani

"},{"kind":"html","content":"

\"Na klavirju mi je kristalno jasno, kateri ton zaigraš, znotraj strukture pa tudi slišim sestavo tonskega grozda.\" – pevka, pianistka in skladateljica Neisha
\n
\"Odraščala sem v zdravniški družini. Nižjo glasbeno šolo ima končano le mama, a je harmoniko v mojem otroštvu zaigrala le enkrat ali dvakrat.\" – študentka kompozicije Anja Lobnik
\n
\"Še preden sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem igral na domači pianino in te frekvence so se mi vtisnile v spomin. Ko sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem spoznal glasbeno abecedo in sem jo le povezal s tistimi otroškimi spomini.\" – džezovski pianist, skladatelj in mentor Anže Vrabec
\n
\"Moja družina je bila čisto navadna delavska družina. Z glasbo sem imel stik prek plošč in radia, so me pa starši že zgodaj napotili v glasbeno šolo. Mojo sposobnost je odkrila učiteljica klavirja, a se mi to takrat ni zdelo nič posebnega.\" – tubist Goran Krmac

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23311"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23311"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"119375","attributes":{"wp-id":453100,"date":"2020-09-25T00:11:14+02:00","modified":"2020-10-08T12:36:51+02:00","slug":"frekvenca-x-202","post-type":"post","title":"Detektivka hepatitisa C, misterij črnih lukenj in genetske škarje","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/frekvenca-x-202/","content":"

V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.

\"Raziskovanje in zdravljenje hepatitisa C predstavlja pravo detektivko. Veseli smo, da tudi v Sloveniji sledimo najnovejšim smernicam, omogočamo tudi brezplačno testiranje\" - Prof. dr. Mojca Matičič ob Nobelovi nagradi za medicino.

\"Z raziskovanjem črnih lukenj se ukvarja več tisoč znanstvenikov. Nagrajenci so prispevali ključne bazične raziskave. Ugotovitve so uporabne recimo tudi v medicinski diagnostiki.\" - Prof. dr. Andreja Gomboc o Nobelovi nagradi za fiziko

\"Odkritje je pomembno predvsem zato, ker to orodje deluje tako v mikrobnih celicah kot v človeku. Od tega si največ obetamo, seveda za zdravljenje bolezni.\" - Prof. dr. Roman Jerala o genetskih škarjah in Nobelovi nagradi za kemijo

","excerpt":"Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij","featured-media-id":19009,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174723528","abovetitle":"","subtitle":"Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij","category-text":"False","permalink":"2020/09/frekvenca-x-202/","show-start":"2020-10-08T12:00:00+02:00","show-end":"2020-10-08T12:30:00+02:00","audio-length":"2138","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/08/4932936.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174723528","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Raziskovanje in zdravljenje hepatitisa C predstavlja pravo detektivko. Veseli smo, da tudi v Sloveniji sledimo najnovejšim smernicam, omogočamo tudi brezplačno testiranje\" - Prof. dr. Mojca Matičič ob Nobelovi nagradi za medicino.

"},{"kind":"html","content":"

\"Z raziskovanjem črnih lukenj se ukvarja več tisoč znanstvenikov. Nagrajenci so prispevali ključne bazične raziskave. Ugotovitve so uporabne recimo tudi v medicinski diagnostiki.\" - Prof. dr. Andreja Gomboc o Nobelovi nagradi za fiziko

"},{"kind":"html","content":"

\"Odkritje je pomembno predvsem zato, ker to orodje deluje tako v mikrobnih celicah kot v človeku. Od tega si največ obetamo, seveda za zdravljenje bolezni.\" - Prof. dr. Roman Jerala o genetskih škarjah in Nobelovi nagradi za kemijo

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"},{"type":"Author","id":"71"},{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"19009"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/19009"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"119049","attributes":{"wp-id":451918,"date":"2020-09-18T00:11:13+02:00","modified":"2020-10-02T09:19:45+02:00","slug":"frekvenca-x-201","post-type":"post","title":"Čipi – fascinantna stvaritev človeštva","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/frekvenca-x-201/","content":"

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.

Frekvenca X tokrat skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matejem Hušem preverja, kaj so čipi, iz česa so in kakšna prihodnost se jim piše.

GOSTA V ODDAJI:

Izr. prof. dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan: \"Mikroprocesorji EPIC imajo, recimo, 40 milijard tranzistorjev na zgolj nekaj kvadratnih centimetrih. Čipi so izjemno kompleksno stvar, pri kateri sodeluje več tisoč ljudi. Razvoj novega čipa je danes zelo zapletena naloga, ki stane na desetine milijonov evrov.\"

Remco van Erp, EPFL: \"V naši skupini se ne ukvarjamo specifično s čipi, ki so vgrajeni v vaš prenosni računalnik, ampak se posvečamo napajalni elektroniki, torej tisti elektroniki, ki jo vsebujejo električni polnilci za naprave, električna vozila in tako naprej. Vzporedno smo zasnovali in prepletli tako elektronski kot hladilni sistem. Za vsak del čipa, kjer nastaja odvečna toplota, obstaja tudi kanalček, ki to toploto s pomočjo tekočine odvaja. Gre za prav posebno sožitje obeh sistemov, ki smo ju razvijali z roko v roki. Rezultat tega so energetsko učinkovitejše naprave, čip lahko bolj obremenimo brez nevarnosti, da bi se ta pregrel, in tudi hlajenje je učinkovitejše in energetsko manj potratno.\"

","excerpt":"Zakaj je silicij najpogosteje uporabljena surovina za čipe in kako se raziskovalci spopadajo s perečo težavo odvajanja odvečne toplote iz čipov? ","featured-media-id":23071,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174721889","abovetitle":"","subtitle":"Zakaj je silicij najpogosteje uporabljena surovina za čipe in kako se raziskovalci spopadajo s perečo težavo odvajanja odvečne toplote iz čipov? ","category-text":"False","permalink":"2020/09/frekvenca-x-201/","show-start":"2020-10-01T12:00:00+02:00","show-end":"2020-10-01T12:30:00+02:00","audio-length":"1801","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/01/Cipisofascinantnastvaritevclovestva4922554.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174721889","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Frekvenca X tokrat skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matejem Hušem preverja, kaj so čipi, iz česa so in kakšna prihodnost se jim piše.

"},{"kind":"html","content":"

GOSTA V ODDAJI:

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"90"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23071"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23071"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118707","attributes":{"wp-id":450720,"date":"2020-09-11T00:11:08+02:00","modified":"2020-09-24T13:19:44+02:00","slug":"frekvenca-x-200","post-type":"post","title":"Zora Janžekovič – kirurginja svetovne slave, ki je v Sloveniji skoraj neznana","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/frekvenca-x-200/","content":"

Bila so šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj Zora Janžekovič v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v samo nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Takoj so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki, čeprav prav zaradi nje po svetu podeljujejo tudi posebno cehovsko priznanje na področju opeklinske kirurgije, ki ga je sama prejela kot prva.

\"Pred drugo svetovno vojno je bilo za ženske v znanosti in medicini težko. Bilo jih je malo, morale so biti zelo prepričane o tem, kar so počele. Pomagalo je, če so imele kritje moške figure z vplivom. Pri njej je trajalo kar nekaj časa. Po vojni je dobila specializacijo na področju plastične kirurgije. To je bilo težko delo, ukvarjati se je bilo treba z veliko opeklinami, bilo jih je bistveno več kot danes, hkrati pa niso poznali metod, kako zdraviti. Ko je prevzela vodenje oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo v UKC Maribor, je bila postavljena pred dejstvo, da mora nekaj narediti, ker so ljudje blazno trpeli.\" – dr. Sašo Dolenc

SOGOVORNIKI:

dr. Sašo Dolenc, filozof, ki se ukvarja z zgodovino znanosti
prim. Karel Šparaš dr. med., nekdanji predstojnik oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo
Vlasta Kovič
Ursula Pipenbaher, kustosinja na gradu Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica

V oddaji ste lahko slišali odlomke iz knjige Kako je bilo Zore Janžekovič, ki je izšla decembra 2009.

","excerpt":"V oddaji predstavljamo zgodbo prim. Zore Janžekovič, ki velja za najvplivnejše ime iz slovenske medicine v svetu, ob čemer jo doma poznajo le maloštevilni. ","featured-media-id":22977,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174720227","abovetitle":"","subtitle":"V oddaji predstavljamo zgodbo prim. Zore Janžekovič, ki velja za najvplivnejše ime iz slovenske medicine v svetu, ob čemer jo doma poznajo le maloštevilni. ","category-text":"False","permalink":"2020/09/frekvenca-x-200/","show-start":"2020-09-24T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-24T12:30:00+02:00","audio-length":"1432","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/24/ZoraJanekovikirurginjasvetovneslavekijevSlovenijiskorajneznana4912166.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720227","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Pred drugo svetovno vojno je bilo za ženske v znanosti in medicini težko. Bilo jih je malo, morale so biti zelo prepričane o tem, kar so počele. Pomagalo je, če so imele kritje moške figure z vplivom. Pri njej je trajalo kar nekaj časa. Po vojni je dobila specializacijo na področju plastične kirurgije. To je bilo težko delo, ukvarjati se je bilo treba z veliko opeklinami, bilo jih je bistveno več kot danes, hkrati pa niso poznali metod, kako zdraviti. Ko je prevzela vodenje oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo v UKC Maribor, je bila postavljena pred dejstvo, da mora nekaj narediti, ker so ljudje blazno trpeli.\" – dr. Sašo Dolenc

"},{"kind":"html","content":"

SOGOVORNIKI:

"},{"kind":"html","content":"

dr. Sašo Dolenc, filozof, ki se ukvarja z zgodovino znanosti
prim. Karel Šparaš dr. med., nekdanji predstojnik oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo
Vlasta Kovič
Ursula Pipenbaher, kustosinja na gradu Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica

"},{"kind":"html","content":"

V oddaji ste lahko slišali odlomke iz knjige Kako je bilo Zore Janžekovič, ki je izšla decembra 2009.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"134"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22977"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22977"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118374","attributes":{"wp-id":449584,"date":"2020-09-04T00:11:21+02:00","modified":"2020-09-17T14:03:08+02:00","slug":"frekvenca-x-199","post-type":"post","title":"Konec vseh koncev – konec vesolja","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/frekvenca-x-199/","content":"

V tokratni Frekvenci X govorimo o možnih koncih vesolja in o tem, kako prebojna znanstvena dognanja o apokalipsi, ki se ji ne moremo izogniti, preobraziti v tudi laikom razumljivo in privlačno knjižno obliko. Ukvarjamo se z vprašanjem, ki številne straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?

Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem \"koncu vseh koncev\" ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najpriljubljenejših svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

\"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno.\" – dr. Tomaž Zwitter

Kje se začne konec?

Knjiga Konec vsega se začne – s koncem sveta. Zanimivo, da se začne na koncu, a vendar to ni konec vseh koncev. Zanimivo je tudi to, da scenarij konca sveta že poznamo – seveda ob predpostavki, da nas ne preseneti kakšen nepričakovan dogodek.

\"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo.\"– dr. Katie Mack

A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?

\"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah.\"– dr. Tomaž Zwitter

Kozmologija se torej ukvarja z vesoljem kot celoto, a uvod knjige hitro opravi z vso do zdaj znano zgodovino o vesolju. Knjiga razodene tudi odgovore na vprašanja o tem, kaj sploh sledi temu in kaj se bo zgodilo na koncu zgodbe. Smrt planeta ali celo zvezde bi načeloma lahko preživeli. Po milijardah let bi človeštvo lahko še vedno obstajalo, morda v neki neprepoznavni obliki, se podajalo nekam v oddaljene konce vesolja, našlo nove domove in gradilo nove civilizacije. Smrt vesolja pa je dokončna. Kaj to pomeni za nas, za vse, če se bo sčasoma vse končalo?

\"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje.\" – dr. Katie Mack

Se konec vesolja sploh konča?

V svoji knjigi dr. Katie Mack raziskuje pet različnih možnih koncev vesolja, ki se med seboj močno razlikujejo. Različni scenariji predvidevajo različne apokalipse, ki jih povzročajo različni fizikalni procesi, vendar imajo vsi nekaj skupnega: konec bo prišel. Avtorica v knjigi piše, da pri vsem prebiranju ta hip dosegljive kozmološke literature še ni našla resnega predloga, da bi vesolje za vedno lahko ostalo nespremenjeno. Nič v trenutni človeški zakladnici znanja torej ne kaže na to, da bi lahko vesolje večno obstajalo v nespremenjeni obliki. Kar nas pripelje do izhodiščnega vprašanja – kako se bo naše vesolje končalo?

\"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša.\" – dr. Katie Mack

O posledicah raziskovanja vesolja

Obstajajo še trije scenariji: veliki raztrg, razpad vakuuma in teorija nihajočih kozmologij. Vse vedenje in gore podatkov pa ne služijo samo postavljanju znanstvenih hipotez in teorij – posledice novih spoznanj o vesolju so nam na dosegu roke vsak dan. Vsakomur izmed nas. Dr. Katie Mack v knjigi piše, da lahko takšno vrsto dela opravičimo na več načinov.

\"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine.\"
\n
\"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli.\"

Spremenjen pogled na človeški obstoj

\"Ne moremo pričakovati, da bo nekaj na koncu osmislilo naš obstoj. Sprejeti moramo, da smo lahko srečni, da imamo možnost preživeti čas v vesolju in naših življenjih ter iz tega potegniti kar največ. Poiskati moramo poti do pomena v svetu in našem obstoju, ne moremo se zanašati na to, da bo nekaj drugega osmislilo naš obstoj,\" kozmologinja v knjigi osebne posledice raziskovanja konca vesolja prenese v širši družbeni koncept.

\"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem. Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost.\" – dr. Katie Mack
\n
\"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti.\" – dr. Tomaž Zwitter

*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.

","excerpt":"Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja","featured-media-id":22919,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174718619","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja","category-text":"False","permalink":"2020/09/frekvenca-x-199/","show-start":"2020-09-17T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-17T12:30:00+02:00","audio-length":"1852","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/17/Konecvesolja4903068.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718619","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno.\" – dr. Tomaž Zwitter

"},{"kind":"html","content":"

Kje se začne konec?

"},{"kind":"html","content":"

\"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo.\"– dr. Katie Mack

"},{"kind":"html","content":"

A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?

"},{"kind":"html","content":"

\"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah.\"– dr. Tomaž Zwitter

"},{"kind":"html","content":"

\"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje.\" – dr. Katie Mack

"},{"kind":"html","content":"

Se konec vesolja sploh konča?

"},{"kind":"html","content":"

\"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša.\" – dr. Katie Mack

"},{"kind":"html","content":"

O posledicah raziskovanja vesolja

"},{"kind":"html","content":"

\"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine.\"
\n
\"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli.\"

"},{"kind":"html","content":"

Spremenjen pogled na človeški obstoj

"},{"kind":"html","content":"

\"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem. Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost.\" – dr. Katie Mack
\n
\"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti.\" – dr. Tomaž Zwitter

"},{"kind":"html","content":"

*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"},{"type":"Author","id":"150"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22919"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22919"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118043","attributes":{"wp-id":448441,"date":"2020-08-28T00:11:15+02:00","modified":"2020-09-10T14:27:57+02:00","slug":"frekvenca-x-198","post-type":"post","title":"Strokovnjake skrbi dolgotrajno okrevanje po okužbi s koronavirusom","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/frekvenca-x-198/","content":"

V drugi epizodi spoznavamo ozadja, potek, simptome in znanstvena dognanja bolezni covid 19. Kaj vse so strokovnjaki že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih? Kako to, da na južni polobli, natančneje v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj, po dolgem času ne poročajo o skoraj nobenem primeru gripe?

Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covida 19 pa je umrlo že več 900.000 obolelih. Strokovnjaki odkrivajo pomembnost genetike posameznikov na potek bolezni, popolna neznanka je imunost, ki jo človeško telo ustvari po preboleli bolezni. Virus se je hitro adaptiral na človeka.

\"Virus na začetku napade zgornja, nato spodnja dihala. Veliko je opisov o nastanku motenj srčnega ritma, pri prebolevanju v težji obliki virus prizadene ledvice. Približno tretjina ljudi ima po treh ali štirih mesecih lahko še vedno enega ali dva simptoma bolezni, kot so slabša kondicija, utrujenost, različni glavoboli, izpadanje las, otekanje in bolečine v sklepih. Nakazuje se avtoimunski potencial koronavirusne bolezni.\" – dr. Mateja Logar, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Kot še pove infektologinja dr. Mateja Logar, akutna bolezen v približno 80 odstotkih poteka tako, da jo lahko prebolimo v domačem okolju. V prvih dneh imajo bolniki veliko težav in se čutijo zelo bolne. Dvajset odstotkov obolelih je takšnih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico. Nekaj jih potrebuje dodatno zdravljenje s kisikom, 5–10 odstotkov pa potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti. Zelo pomemben dejavnik je tudi prisotnost virusa v populaciji.

\"Še vedno velja, da 80 odstotkov obolelih okuži enega ali maksimalno dva posameznika. Podatki so zelo različni in čisto uniformnega odgovora ni. Najnovejši podatek je, da en okužen človek prenese virus na dva ali tri druge ljudi.\" – dr. Mateja Logar

\"VIdez virusa pozna vsak otrok, a če ga opišemo, je to kroglast, sferičen virus,\" razloži mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

\"Ko virus najde ustrezno celico človeškega telesa, na njej najprej poišče ustrezne beljakovine. S svojimi beljakovinami, ki jih ima na konicah, se z njo poveže, lahko bi rekli, da se prisesa na celico. Ko pride do te povezave, se beljakovine ovojnice virusa zlijejo s človeško celico. Ob vstopu si virus tako podredi delovanje gostiteljske celice, razbesni se citokinska nevihta.\"

V zadnjem delu oddaje pogledamo še na južno poloblo, kjer lahko upad števila respiratornih okužb pripišemo poostrenim ukrepom, ki so jih države sprejele pretekle mesece. Ima stanje na jugu tudi kakšno napovedno vrednost to zimo za nas na severu?

\"To težje ocenim zaradi tega, ker zdaj, ko v novembru prihaja naša sezona povečanega obolenja dihal zaradi gripe in drugih respiratornih virusov, nimamo več tako imenovanega 'lockdowna'. Šole delujejo, službe delujejo, življenje poteka približno normalno. Ti dejavniki bodo vplivali na kroženje virusov, a ne v taki meri, kot na južni polobli, kjer so gripo zajezili skupaj s Sars-CoV-2.\" – mag. Katarina Prosenc Trilar

","excerpt":"O strokovnem znanju, ki ga o virusu že imamo, in o tem, zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih. Pogledamo tudi na južno poloblo, kjer skoraj ne poročajo o gripi","featured-media-id":22847,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174717077","abovetitle":"","subtitle":"O strokovnem znanju, ki ga o virusu že imamo, in o tem, zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih. Pogledamo tudi na južno poloblo, kjer skoraj ne poročajo o gripi","category-text":"False","permalink":"2020/08/frekvenca-x-198/","show-start":"2020-09-10T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-10T12:30:00+02:00","audio-length":"1835","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/10/Strokovnjakeskrbidolgotrajnookrevanjepookubiskoronavirusom4894056.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174717077","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Virus na začetku napade zgornja, nato spodnja dihala. Veliko je opisov o nastanku motenj srčnega ritma, pri prebolevanju v težji obliki virus prizadene ledvice. Približno tretjina ljudi ima po treh ali štirih mesecih lahko še vedno enega ali dva simptoma bolezni, kot so slabša kondicija, utrujenost, različni glavoboli, izpadanje las, otekanje in bolečine v sklepih. Nakazuje se avtoimunski potencial koronavirusne bolezni.\" – dr. Mateja Logar, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

"},{"kind":"html","content":"

\"Še vedno velja, da 80 odstotkov obolelih okuži enega ali maksimalno dva posameznika. Podatki so zelo različni in čisto uniformnega odgovora ni. Najnovejši podatek je, da en okužen človek prenese virus na dva ali tri druge ljudi.\" – dr. Mateja Logar

"},{"kind":"html","content":"

\"VIdez virusa pozna vsak otrok, a če ga opišemo, je to kroglast, sferičen virus,\" razloži mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

"},{"kind":"html","content":"

\"Ko virus najde ustrezno celico človeškega telesa, na njej najprej poišče ustrezne beljakovine. S svojimi beljakovinami, ki jih ima na konicah, se z njo poveže, lahko bi rekli, da se prisesa na celico. Ko pride do te povezave, se beljakovine ovojnice virusa zlijejo s človeško celico. Ob vstopu si virus tako podredi delovanje gostiteljske celice, razbesni se citokinska nevihta.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"To težje ocenim zaradi tega, ker zdaj, ko v novembru prihaja naša sezona povečanega obolenja dihal zaradi gripe in drugih respiratornih virusov, nimamo več tako imenovanega 'lockdowna'. Šole delujejo, službe delujejo, življenje poteka približno normalno. Ti dejavniki bodo vplivali na kroženje virusov, a ne v taki meri, kot na južni polobli, kjer so gripo zajezili skupaj s Sars-CoV-2.\" – mag. Katarina Prosenc Trilar

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22847"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22847"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117719","attributes":{"wp-id":447301,"date":"2020-08-21T00:11:13+02:00","modified":"2020-09-03T12:30:27+02:00","slug":"frekvenca-x-197","post-type":"post","title":"Novodobna satelitska soseska","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/frekvenca-x-197/","content":"

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

V prvi epizodi spoznavamo sosesko, v katero se satelita selita in trkamo na vrata njunih novih sosedov. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?

V naši orbiti je nekaj manj kot 2700 aktivnih satelitov. Vsak ima svojo obliko, velikost in zelo jasen namen. Na začetku so bili sateliti predmet vesoljske tekme med Rusijo in Ameriko. Takrat so bili njihove naloge povezane predvsem s političnimi, vojaško-strateškimi in vohunskimi cilji.

“Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

“Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

\n
Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!
\n
🚀 Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.
\n
"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko." pic.twitter.com/bH14BjPtM4
\n
— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

","excerpt":"Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?","featured-media-id":22786,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174715551","abovetitle":"","subtitle":"Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom?","category-text":"False","permalink":"2020/08/frekvenca-x-197/","show-start":"2020-09-03T12:00:00+02:00","show-end":"2020-09-03T12:30:00+02:00","audio-length":"1255","is-immutable":true,"twitter-embed":true,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/03/Novodobnasatelitskasoseska4884954.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174715551","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Skupaj z našima satelitoma smo izstrelili tudi novo sezono Frekvence X!

"},{"kind":"html","content":"

“Prvi vohunski sateliti so snemali fotografije na trak, ki so ga potem odvrgli s padalom in prestregli na Zemlji. Za današnje čase je tehnologija smešna, a dejstvo je, da so bile fotografije presenetljivo kakovostne.” - dr. Hubert Fröhlich, vodja oddelka za satelitske komunikacije v Centru odličnosti Vesolje-SI

"},{"kind":"html","content":"

Prek satelitov pa danes komuniciramo, z njihovo pomočjo najdemo pravi naslov, spremljajo vreme, naravne nesreče, stanje vegetacije, pomorski promet in celo merimo slanost morja.

"},{"kind":"html","content":"

Mikro, nano, piko - trendi velikosti satelitov so očitni. Razvoj tehnologije omogoča, da elementi in končni produkti postajajo vse manjši in lažji, kar omogoča cenejšo izstrelitev.

"},{"kind":"html","content":"

“Novodobne tehnologije premikajo meje miniaturizacije. Delamo vedno manjše stvari, ki so čedalje naprednejše. Če pogledamo stari telefon, je bil zgolj telefon, pa kako je bil težak in velik; danes je telefon velik samo zaradi ekrana. Postal pa je povsem druga naprava. Tako je tudi tukaj. Nekdanje opazovanje Zemlje je bilo povsem drugačno, sistematično, dolgotrajno, nove tehnologije pa postajajo vse cenejše in rentabilnejše. Ekonomija vesolja se spreminja.” - dr. Iztok Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Inštitut za elektroniko in telekomunikacije

"},{"kind":"html","content":"

\n
Slovenska satelita Nemo HD in Trisat sta v vesolju!
\n
🚀 Iz Francoske Gvajane se nam je z izjemnimi novicami oglasil dr. Tomaž Rodič.
\n
\"Po dolgih letih priprav in številnih neuspelih poskusih je danes steklo neverjetno gladko.\" pic.twitter.com/bH14BjPtM4
\n
— Val 202 (@Val202) September 3, 2020

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22786"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22786"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117409","attributes":{"wp-id":446308,"date":"2020-08-14T00:11:05+02:00","modified":"2020-08-27T10:34:07+02:00","slug":"frekvenca-x-196","post-type":"post","title":"Teorije zarote v obdobju pandemij - ponovitev","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/frekvenca-x-196/","content":"

Vlade, tudi britanska, so ponavljale, da pri ukrepih sledijo znanosti. A kdor koli razume znanost, ve, da bo imela znanost različne odgovore. V obdobju velike negotovosti, ko stvari niso pod nadzorom, ljudje želijo jasna navodila, kako ravnati. To lahko, tega ne smete. Ne zanima jih, da se v resničnem življenju učimo sproti. Znanstveniki spoznavajo virus in bolezen – med epidemijo. Ko imamo opraviti z negotovostjo v znanosti, je to odlična priložnost za teorije zarot.

Raziskave kažejo, da ljudje bolj kot politikom zaupamo znanosti. So pa tudi takšni, ki ne zaupajo niti znanosti. A vsaka naprava, ki jo uporabljajo, telefon, računalnik, avto, letalo, sloni na dognanjih znanosti, ki ji ne zaupajo. Promotorji teorij zarot pa postajajo tudi voditelji držav, celo svetovnih velesil. Je to novost?

V ponovitvi naše majevske oddaje Frekvenca X se je Matej Praprotnik pogovarjal s profesorjem Chrisom Frenchem, ki raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote. Povzetek si lahko preberete, celotno oddajo pa poslušate tukaj.

","excerpt":"Pandemija je idealno okolje za širjenje dezinformacij, sploh ko vlade znanstvena vprašanja politizirajo","featured-media-id":22718,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Pandemija je idealno okolje za širjenje dezinformacij, sploh ko vlade znanstvena vprašanja politizirajo","category-text":"False","permalink":"2020/08/frekvenca-x-196/","show-start":"2020-08-27T12:00:00+02:00","show-end":"2020-08-27T12:30:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"91"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22718"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22718"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"134","attributes":{"slug":"sasodolenc","name":"Sašo Dolenc","twitter":"@kvarkadabra","facebook":"","title":"","description":"Sodelavec Frekvence X, četrtki ob 17:10. Fizik in filozof. Sodelavec Inštituta za kriminologijo. Urednik Kvarkadabre, internetnega časopisa za tolmačenje znanosti.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Sašo-Dolenc.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Sašo-Dolenc.jpg"}},{"type":"Author","id":"150","attributes":{"slug":"zwitter","name":"Tomaž Zwitter","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"Sodelavec Frekvence X, četrtki ob 17:10. Profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer predava predmeta Astronomska opazovanja in Astronomska spektroskopija.Član Mednarodne astronomske zveze.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Tomaž-Zwitter-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Tomaž-Zwitter-720x360.jpg"}},{"type":"Author","id":"41","attributes":{"slug":"jangrilc","name":"Jan Grilc","twitter":"@JanGrilc","facebook":"","title":"Novinar, voditelj in spletni redaktor","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnajg-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"71","attributes":{"slug":"vahlc","name":"Luka Hvalc","twitter":"@vahlc","facebook":"https://www.facebook.com/luka.hvalc","title":"Urednik Uredništva dnevno aktualni program","description":"Priradioštudental na 202. Ostal. Najraje na valovih znanosti in informacijskih tehnologij ter na frekvencah različnih originalov, interaktivni Val vseskozi. Leteči dežurni urednik. Poročal z Japonske. Robota še nima, zato lastnoprstno tvita kot @vahlc.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"75","attributes":{"slug":"majvalerij","name":"Maj Valerij","twitter":"","facebook":"","title":"Voditelj","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnamv-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnamv-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Author","id":"90","attributes":{"slug":"hus_matej","name":"Matej Huš","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"91","attributes":{"slug":"matejpraprotnik","name":"Matej Praprotnik","twitter":"@praprotnix","facebook":"https://www.facebook.com/praprotnix","title":"Pomočnik direktorja Radia Slovenija","description":"Nekoč jutranji voditelj in urednik oddaj Odbita do Bita ter Frekvenca X, zdaj pa vodja razvoja digitalnih storitev na Radiu Slovenija. Štipendist programa Inovacijsko novinarstvo na Univerzi Stanford v Kaliforniji tvita pod vzdevkom @praprotnix.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnampr-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnampr-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"19009","attributes":{"wp-id":401616,"title":"nobel-prize-1356450_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/nobel-prize-nobel-award-1356450/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/nobel-prize-1356450_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/nobel-prize-1356450_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/nobel-prize-1356450_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/09/nobel-prize-1356450_1920-1200x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22718","attributes":{"wp-id":448298,"title":"letalo","caption":"","media-source":"Matej Praprotnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/letalo-980x551.png","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/letalo-360x215.png","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/letalo-360x360.png","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/letalo-1200x720.png","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22786","attributes":{"wp-id":449459,"title":"Vega_lifts_off_pillars","caption":"Iz Francoske Gvajane so izstrelili raketo Vega, s katero sta v vesolje poletela prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat.","media-source":"ESA/CNES/Arianespace/Optique Vidéo du CSG - JM GUILLON","media-source-url":"https://www.esa.int/Enabling_Support/Space_Transportation/Vega/Vega_return_to_flight_proves_new_rideshare_service","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/vega_lifts_off_pillars-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/vega_lifts_off_pillars-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/vega_lifts_off_pillars-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/vega_lifts_off_pillars-1200x849.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22847","attributes":{"wp-id":450586,"title":"korona","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/corona-coronavirus-virus-blood-5174671/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/korona-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/korona-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/korona-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/korona-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22919","attributes":{"wp-id":451794,"title":"katie-mack","caption":"dr. Katie Mack","media-source":"Katie Mack","media-source-url":"http://www.astrokatie.com/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/katie-mack-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/katie-mack-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/katie-mack-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/katie-mack-1200x720.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22977","attributes":{"wp-id":452929,"title":"zora","caption":"Zora Janžekovič","media-source":"Kvarkadabra","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/zora-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/zora-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/zora-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/zora.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23071","attributes":{"wp-id":454122,"title":"board-22098_1920","caption":"Čipi","media-source":"PublicDomainPictures / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/board-card-chip-computer-data-22098/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/board-22098_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/board-22098_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/board-22098_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/board-22098_1920-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23311","attributes":{"wp-id":456802,"title":"uho","caption":"Uho","media-source":"Pexels","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/uho-scaled-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/uho-scaled-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/uho-scaled-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/uho-scaled-801x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23390","attributes":{"wp-id":458214,"title":"navigation-1726067_1920","caption":"","media-source":"Pixabay/PhotoMIX","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/navigation-1726067_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/navigation-1726067_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/navigation-1726067_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/navigation-1726067_1920-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23471","attributes":{"wp-id":459450,"title":"background-3857771_1920","caption":"Del postopka v okviru metode PCR","media-source":"Belova59 / Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/background-pcr-tube-tubes-tube-3857771/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/background-3857771_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/background-3857771_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/background-3857771_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/background-3857771_1920-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":49,"count":489}}}