Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil.
Mojca Dominiković živi na Islandiji, v mestu Höfn, eno uro letenja stran od Reykjavika. Roditi je odšla z letalom. Nosečnice se morajo, če živijo na podeželju, 14 dni pred porodom tudi preseliti v mesto s porodnišnico, če bi prišlo do prezgodnjega poroda. Pravi, da je na Islandiji dobro poskrbljeno za nosečnice in tudi za otroke, nosečnost vodijo babice, ginekolog se oglasi samo, če pride do zapletov. Niso obremenjeni z ocenami dojenčkov, otroka so stehtali šele štiri ure po porodu. V Švici, razlaga Žiga Tručl, je prav tako dobro poskrbljeno za nosečnice, kar tam izstopa, pa so stroški za vrtec. Tudi zato po njegovih besedah 2/3 Švicark ni zaposlenih za poln delovni čas, razlog so visoki stroški predšolske vzgoje, ki so lahko celo tako visoki, da porabijo eno plačo samo za to. Čeprav jima s partnerko življenje v Zürichu ustreza, se pogosto pogovarjata tudi o vrnitvi v Slovenijo - zaradi stroškov in predvsem bližine družine, saj se v Švici lahko zaneseta le drug na drugega.
Gordon Neufeld je eden največjih strokovnjakov na področju vzgoje. Je oče petih otrok, dedek sedmih vnukov. Je razvojni in klinični psiholog, ki piše o dobrobiti navezanosti otroka na starše. Zdrava navezanost namreč otroka opremi za življenje, mu zagotovi orodja, da se zna spopasti z izzivi, poleg tega pa je znak, da ima pri starših vedno trdno oporo in razumevanje, ko to potrebuje. Gordon Neufeld poudarja, da danes živimo v veliki krizi zaupanja v starševstvo in o tem, da družabna omrežja vse bolj krhajo naše odnose z otroki.
Randy Bresnik je astronavt slovenskih korenin. V vesolju je preživel skoraj 150 dni; med prvo misijo se mu je rodila hčerka, tako da je njeno rojstvo zamudil, druga misija, ki je trajala pet mesecev, pa mu je dala vpogled v to, kakšno je življenje v vesolju. Kako se prhajo, kako trenirajo mišice, kako gredo na stranišče, kaj je bilo najboljše, kar je jedel v vesolju, kaj najslabše in ali v vesolju boli križ?
… Je stavek, ki ga ne želi slišati nobena od sogovornic, a je vendar del njunih življenj s šolajočimi se najstniki. Mojca Černigoj Bizjak pravi, da je nekoč verjela, da bo imela dva neproblematična otroka, saj sta s partnerjem stroga in dosledna. Zdaj se, kot številni starši najstnikov, ki preizkušajo meje, po nedavnem incidentu v šoli sprašuje, kaj je šlo narobe. “Počutim se, kot da nisem opravila svoje starševske vloge in sem, če rečem v najstniškem jeziku: “failala”, neuspela.” Sin je med petminutnim odmorom na šolskem stranišču prižgal petardo, fant iz višjega razreda pa jo je odvrgel v straniščno školjko, ki se je nato razletela. Mama treh deklet Andreja Košnik pa se spominja dogodka, ko je starejša hči zamajala njene predstave o vzgoji in vrednotah. Pa tudi o veri, ko ji je dejala nekaj v smislu ‘jaz v to tvoje sra*** ne verjamem’. Sogovornici podkasta Šala za starše poudarjata, da je pogovor vezivo družine, a tudi to ni zagotovilo, da otrok ali najstnik ne bo počel lumparij, neumnosti, preizkušal in presegal meje in naredil česa, na kar ne bo ponosen.
V Ljubljano prihaja cirkuška poslastica Cirque Du Soleil, ki bo obiskovalce navduševala in zabavala štiri zaporedne dni. Daniele Finzi Pasca je avtor cirkuške predstave Cirque du Soleil - Corteo, ki se bo pri nas ustavila od 12. do 15. decembra. Z avtorjem ene najbolj obiskanih in izvajanih cirkuških predstav na svetu smo govorili o delu, življenju in navdihu, ki ga črpa predvsem v naravi. Ter tudi o srečanju z materjo Terezijo in o bivanju v zaporu, ki mu je kljub zaprtosti odprl pogled v nove svetove.
Življenje z najstniki. Kako preživeti vsakodnevne izpade? Kdaj se zaveš, da je tvoj otrok najstnik? Kako gradiš zaupanje z njim? Si bolj prijatelj ali starš? Kaj pa pogovori - o spolnosti, drogah, alkoholu? Ali biti iskren o svojih najstniških zablodah, kako odreagirati na kakšno najstniško muho? O tem in še marsičem se v Šali za starše pogovarjamo z dvema mamama tovrstnih primerkov - z Mojco Černigoj Bizjak in Andrejo Košnik.
Tudi v Sloveniji se za otroke odločamo čedalje pozneje, pozno starševstvo ni več redkost, ampak vse pogostejša odločitev parov. Toda ključno vprašanje je, ali pri tem sodeluje tudi biologija. V aktualni Frekvenci X se sprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.
“Dojenček ne potrebuje veliko, potrebuje hrano, previto ritko, varnost in toploto. Seveda pa tudi zdravo, srečno in sproščeno mamo,” pravi diplomirana medicinska sestra Afrodita Kordež, ki že več kot osem let opravlja patronažno varstvo. Vsakodnevno vstopa v domove, pravzaprav v intimo mladih družin, in jim pomaga z nasveti o dojenju, poporodnem okrevanju in negi dojenčka. Novopečeni starši so pogosto dobro poučeni o negi novorojenčka, vendar številni še vedno veliko časa namenijo iskanju odgovorov in hitrih rešitev na spletu. Vsak otrok je individuum, prav zato je tudi vsaka patronažna obravnava prilagojena potrebam družine. Še vedno pa so jim nekatere poteze skupne. Skoraj ni staršev, ki ne bi posneli prvega kopanja svojega novorojenčka. Se pa okoliščine odraščanja in nege dojenčka seveda razlikujejo. Patronažne sestre na terenu vidijo marsikaj: od razkošnih stanovanj do skromnih domovanj in tudi življenja na pragu revščine ali pod njim. Ob vsem tem je pomembno medsebojno zaupanje in spoštovanje, poudarja Afrodita Kordež, ki dodaja, da na koncu njenega delovnega dne in vsake obravnave največ šteje prav zadovoljstvo staršev in otrok.
Jovana Antović pet let živi v Sloveniji in je zdaj, kot pravi, postala prava Slovenka, saj si je kupila kolo. Opaža, da smo Slovenci zelo športen narod, ob nedeljah se zdi, kot da je Ljubljano preplavila kakšna bolezen, saj ni nikjer nikogar, ker so vsi v naravi. Pravi, da je največji stereotip o Srbih, ki ne drži, ta, da so nacionalisti. Sama je najboljši dokaz, da ni tako. Njen mož je rojen v Sarajevu, ima slovensko državljanstvo, živi v Sloveniji, zaradi želje po pridobitvi slovenskega državljanstva se Jovana zdaj odpoveduje svojemu srbskemu. Jovana je tokratna protretiranka, ki svoje življenje in selitev v Slovenijo razlaga v odlični slovenščini.
Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.
Kakšni so mejniki za izgovarjavo zahtevnih glasov? Kdaj naj bi otrok rekel r, zatresel jezik, kdaj naj bi uporabljal šumnike? Kaj mora enojezični otrok znati pri dveh letih? Kaj je pričakovano pri štiriletniku? Kako vemo, da je otrok govorno pripravljen za vstop v šolo? Kdaj je čas, da otroka pediater ali starši peljejo na obravnavo k logopedu? Na ta in druga vprašanja odgovarjata logopedinji Sanja Premović in Katarina Tomić, tudi ustanoviteljici Logopedske hiške, spletne vadnice za otroke s težavami v govoru. Poleg vsega naštetega poudarjata tudi negativen učinek zaslonov, ki so pogosto krivci za zakasnitev govora pri otroku.
Kaj storiti, ko otrok meče hrano po tleh, kriči v knjižnici ali se noče obuti? Kako mu na primeren in sočuten način postaviti meje? O tem se pogovarjamo s psihologinjo Lejo Mauko. Razlaga, kateri so pokazatelji, da je otrok razvajen in zakaj moramo potomcem že od malega postavljati meje. Na kakšen način pa to počnemo, kako ubesedimo mejo? In kako razlikovati med mejami, ki so življenjsko pomembne in otroku omogočajo varnost ter med mejami, ki so “premične”? Kako ne podajati mešanih signalov, kaj je sočutna vzgoja in kaj pretirana odzivnost?
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
Nina Gunde Cimerman je mikrobiologinja, Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo, raziskovalka na področju ekstremofilnih gliv. Te rastejo pri nas doma - na marmeladi, na pršutu, njo pa je zanimalo, ali uspevajo tudi v naravi. Je vodja Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Biotehniški fakulteti, razlaga o vse bolj prijateljskem odnosu s študenti, spominja se svojih začetkov in tudi otroštva, del katerega je preživela v Libiji. Spregovori o seksizmu v znanosti, frustracijah pri raziskovanju, estetiki gliv, njihovi uporabnosti v kmetijstvu in pri boju z mikroplastiko.
Paolo Nani je igralec. Začel je leta 1978, pri svojih 22-ih. In do danes ni nehal. Pravi, da ga nekateri označujejo za klovna, drugi pravijo, da je pantomimik, sam pa se uvršča med - igralce. Tako preprosto. In zase pravi, da ima najpreprostejšo željo - nasmejati ljudi. In zato se ne jemlje preveč resno. Paolo Nani ni navaden klovn. Ne oblači se v pisana oblačila, nima velikega rdečega nosu, ličk si ne pobarva v živo rdečo barvo, oči si ne zariše s črnimi križci … če bi ga videli, sploh ne bi pomislili, da je klovn, ker je oblečen tako kot mi vsi. Je zabavljač, ki združuje dve svoji strasti - risanje in igranje, nekoč pa je bil tudi glasbenik, ki je ustvarjal atonalno glasbo.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
O predavanjih tisti najbolj pridni študenti še ne razmišljajo, do začetka novega študijskega leta je namreč še mesec in pol, medtem ko profesorji že snujejo nove načine, kako nagovarjati vedno bolj zahtevno mladino. Ena takšnih možnosti učenja je obrnjena učilnica. Koncept se je rodil v tujini že pred kakšnimi dvajsetimi leti, z njim pa smo se začeli v Sloveniji spogledovati v času koronavirusa.
Smo sredi vročinskega vala in mrzlično iščemo načine, kako se v tej vročini ohladiti. Ko nas obliva pot, je vsaka rešitev zelo dobrodošla, pa je tudi varna? Ob visokih temperaturah pogosto pomislimo na hitro ohladitev - to je v mnogih primerih tudi hladen tuš. Ne v prenesenem pomenu. Kako zelo dobrodejen je in na kaj moramo biti pozorni, ko se tuširamo z vodo, ki ima lahko le kakšnih deset stopinj Celzija?
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
