Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
467 prispevkov
Novinar s posluhom za depriviligirane, segregirane, diskriminirane. Ironičen do okostenelih struktur, a brez smisla za humor, ko gre za šovinizem, rasizem in nasilje v vseh oblikah. Naj bo v Reakciji ali pred Vročim mikrofonom, vedno oporečnik proti zidovom na mejah ali v glavah.
Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kako je mogoče, da investitor načrtuje vetrnico samo 150 metrov stran od bivalnega objekta? Zakaj postavljanje pred dejstvo ni pravi pristop pri pridobivanju zaupanja v vetrno energijo?
Cenzura je izčrpna in večno aktualna tema. V zgodovini srečevanj med Slovenci in cenzuro je obdobje med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno, ki je prinesla konec monarhije, eno najbolj zanimivih in dinamičnih. Ob odprtju razstave Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne v Narodni in univerzitetni knjižnici se bomo vprašali, kako so cenzurirali slovenske avtorje od Linharta do Cankarja, pa tudi, kateri pisatelj je s pisanjem v zapor spravil največ svojih urednikov.
Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?
Knjižno priporočilo posreduje predsednica društva Šolski ekovrtovi in doktorica okoljskih znanosti na področju kmetijstva Anamarija Slabe.
Geograf, zgodovinar, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustanovni predsednik Zelenih Slovenije, član osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, član sveta za varovanje okolja pri SAZU, predvsem pa neutruden iskalec odgovorov na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve, ki vedno znova prehaja meje razmišljanja.
Združene so v pesmi in prepričanju, da je upor ena osnovnih človekovih pravic. Trenutno snemajo nov album in imajo številne nastope.
Edini partizanski pevski zbor na Hrvaškem. Pevci pravijo, da je stavbo antifašistom zapustila judovska družina, danes pa je v lasti občine in marsikdo bi tam raje videl stati na primer kak hotel.
Le Zbor je prvi mešani lezbični in feministični ženski pevski zbor v jugovzhodni Evropi. Antifašizem je po mnenju članic temeljna civilizacijska pridobitev. In uporne pesmi so del antifašizma.
Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.
Oko za oko bo oslepilo svet, a v skladu z vseprevladujočo ideologijo sreče lahko propademo vsaj srečni. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Direktorica fotografije je bila marca gostja Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. Na festivalu so namreč predvajali tudi dokumentarec Patrick in kit glavač, ki govori o navdušencu nad kiti, ki je v karibskih morjih vzpostavil bazo ter leta preučeval kite in z nekaterimi celo vzpostavil oseben odnos.
Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan.
15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, letošnji bo v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih in višanje cen energentov so marsikoga prisilili k zmanjšanju porabe energije in prehodu na obnovljive vire. Ta prehod ni preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, predvsem pa je težko sprejeti odločitev, kaj izbrati, da bomo čim manj obremenjevali okolje in hkrati čim bolj neodvisni od nihanja cen energije na trgu.
Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.
Smo v letu 2023, ne 1984, zato ga bo treba posodobiti. Koga vse bi še izbrisali iz novoreka ob ruskih umetnikih in besedah iz knjig Iana Fleminga ter Roalda Dahla? Komentar preteklega tedna pripravlja Gorazd Rečnik.
Zadnja globalna epidemija je še pospešila idejo o nujnih spremembah vloge, pristojnosti in pooblastil Svetovne zdravstvene organizacije. Zato sta v pripravi predloga nove pogodbe in pravilnika Svetovne zdravstvene organizacije, ki pa sta že sprožila tudi opozorila, da bi lahko preveč temeljito posegala v suverenost posameznih držav. Kakšni so pravni pomisleki in kakšno stališče bo v procesu sprememb zagovarjala Slovenija?
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
