Mineva še zadnji dan 20. evropskega tedna mobilnosti, v okviru katerega se sprašujemo, v kakšnih mestih si v prihodnje želimo živeti. Kako živeti zdravo in potovati trajnostno, kot se glasi letošnje geslo?
20. evropski teden mobilnosti: Za trajnostno mobilnost in ozelenitev urbanih središč
V okviru 20. evropskega tedna mobilnosti se sprašujemo, v kakšnih mestih si v prihodnje želimo živeti. Kako živeti zdravo in potovati trajnostno, kot se glasi letošnje geslo? Glavni vir toplogrednih plinov znotraj prometnega sektorja je cestni promet. Prispeva več kot 99 odstotkov izpustov, od tega večino, kar 60 odstotkov, prispeva osebni promet. Projekt Drevo na kolo na poti do trajnostne mobilnosti in ozelenitve urbanih središč vključuje vsakega posameznika. Zamislite si kraj, ki je premalo zelen, in tja odpeljite drevo. Vašo željo bodo ob pomoči signalov GPS, ki jih spremljajo na kolesu, pozneje predali odločevalcem. Drevo je svoje poslanstvo v Ljubljani opravilo, trenutno se nahaja v Novem mestu.
"Drevo na kolo je dobra ideja, ker s tem spodbujamo meščane, da se aktivno vključujejo v odločanje in izboljšanje kakovosti življenja v mestu in tudi, da razmišljajo o dogajanju po svetu, o podnebju, o poletni temperaturi v mestih, o pomembnosti zelenih površin in narave. Zdi se mi, da smo s tem, ko smo se množično preselili v mesta, izgubili tudi stik z naravo in tega je treba zdaj zopet pripeljati nazaj." – Annasibila, študentka Ekologije in biodiverzitete na Biotehniški fakulteti
Javni prevoz, kolesarske steze in cone za pešce. Takšen bi moral biti trikotnik trajnostnega prometa. Že pred časom je bilo v raziskavi podjetja Aerosol recimo ugotovljeno, da je zaprtje Slovenske ceste v Ljubljani zmanjšalo lokalno onesnaženost s črnim ogljikom za 70 odstotkov.
K trajnostni mobilnosti pomembno prispevajo tudi drevesa, saj imajo ob premišljeni zasaditvi ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Urbanih dreves sicer ne moremo primerjati z gozdovi, niti gozdnimi ekosistemi. Kaj je treba storiti, da bo mestnim drevesom ugodno?
"Vesel bi bil, če bi bila naša mesta bolj zelena, in to tako, s pametjo. V prvem letu je drevesom treba pomagati. Za posajeno je treba vsaj leto ali dve dobro skrbeti, da se ukorenini. /.../ Drevesa niso tako zelo trdoživa. Hitro jim najdeš šibko točko in zato je treba do njih pristopati z občutkom." – prof. dr. Tom Levanič, Oddelek za prirastoslovje in gojenje na Gozdarskem inštitutu
Na Ministrstvu za zdravje in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si prizadevajo, da bi bilo danes, ko mineva še zadnji dan 20. evropskega tedna mobilnosti, na cestah čim manj jeklenih konjičkov. Vabijo, da svoj avto pustite doma in se po opravkih raje odpravite peš ali s kolesom.
