Tokrat smo se v oddaji Mimogrede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Večinoma so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki slovenski obali najdemo ogromno vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali. Tja se je odpravil tudi Miha Švalj.
Halofiti ali slanuše so bile nekoč pogosto na mizi ljudi, ki so živeli ob morju, sploh na mizah solinarskih družin, ki so jih na obalnih tržnicah prodajali povite v šopke
Tokrat smo se v oddaji Mimo grede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Po večini so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi, v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki Obali najdemo veliko vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali.
Čeprav obstaja več vrst slanuš, so v kulinariki najbolj priljubljene in okusne grmičasta členjača, tolščakasta loboda ter navadni osočnik, ki mu v Italiji pravijo kar morski špargelj, zelo priljubljena rastlina pri gurmanih pa je tudi morski koprc ali motar.
Vse halofitne vrste ob naši Obali dobro pozna Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Sečoveljske soline, na hitro pa smo obiskali tudi kuharja Darka Klemna, ki bo kot prvi pri nas s prijateljem slanuše gojil na slani njivi v Sečoveljskih solinah. Edinega slovenskega kuharja z oddajo na TV kanalu 24 Kitchen Primoža Dolničarja pa smo prosili, naj nam slanuše skuha: pripravil je tri variacije blanširanega osočnika za popolno morsko kosilo ali večerjo.
