Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letos beležijo porast mišje mrzlice, bolezni, ki so jo pri nas prvič zabeležili leta 1954. Gre za bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi in se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih teh živali. Več primerov te bolezni pa pomeni tudi povečanje mišje populacije, oziroma mišje leto, ki pride na vrsto po letu, ko je bilo v naravi dovolj hrane. Kateri listavec je kriv za porast populacije glodavcev? Še več zanimivosti o miših in drugih glodavcih bo povedal muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, profesor doktor Boris Kryštufek, ki je lani prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev.
Zaradi obroda bukve in velike količine hrane povečanje števila miši
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje letos opažajo porast mišje mrzlice, bolezni, ki so jo pri nas prvič potrdili leta 1954. Gre za bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi in se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih teh živali. Več primerov te bolezni pa pomeni tudi povečanje mišje populacije, oziroma mišje leto, ki pride na vrsto po letu, ko je bilo v naravi dovolj hrane.
Lani je obrodila bukev, ki ne plodi vsako leto, ampak v presledkih, ki so nepredvidljivi, ravno zato, da glodavci, živali, ki se prehranjujejo z žirom, ne morejo sinhronizirati svojih populacijskih ciklov. Razen polhov. Ti na neki način predvidijo, da bo hrane dovolj, in razmnoževanje začnejo tako, da imajo mladi polhki dovolj hrane. Drugi glodavci se odzovejo z zamikom.
Muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije profesor doktor Boris Kryštufek je lani prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biotske raznovrstnosti sesalcev. Pravi, da so vse miši izredno zanimive, nenazadnje je tudi sam odkril in poimenoval tri nove vrste: dve voluharici v Turčiji in podgano v Keniji.
"Mišja leta vplivajo tudi na populacijo drugih živali, recimo na plenilce glodavcev. Ločimo dve vrsti, splošni plenilci, kot so lisica, kanja in domača mačka, ter specialistični plenilci, to sta mala in velika podlasica. Njihov največji delež prehrane predstavljajo glodavci, ne glede na preostale vrste v okolju. Cikli specializiranih plenilcev so usklajeni s ciklom glodavcev, a z zamikom."
