Aktualno

Najprej so se oglasili dijaki, zdaj nase opozarjajo še študenti

Socialni psiholog dr. Bojan Musil o posledicah epidemije, ki jih doživljajo mladi

Bojan Musil
Socialni psiholog dr. Bojan Musil občuduje zrelost, s katero se mladi lotevajo zadev
foto: Sanja Kolarič Čoh

Socialni psiholog dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, se v zadnjem letu pogosto oglaša in javno odziva na dogajanja, povezana z epidemijo covida-19: ''Ko se je epidemija približevala našim krajem, sem bil najprej optimističen. Prepričan sem bil, da bo ta strašljiva kronska pošast v nas spodbudila pozitivne stvari, solidarnost, vzajemnost, da si bomo  pomagali. V prvem obdobju je bilo res tako, dolgotrajnost epidemije in odzivi nanjo, ne le pri nas, tudi drugod, pa so me začeli navdajati z nelagodjem. Zdaj sem previdno optimističen zaradi tega, ker so stvari zelo transparentne. Kar je morda nekdaj tlelo, je postalo javno in razvidno. Čeprav je korona še vedno glavna zgodba, se zavedamo, da imamo na številnih področjih veliko problemov, ki jih je epidemija le zaostrila. Trenutno vstopamo v bitko konceptov, kar ni slabo, zdi se mi namreč, da smo se prej ukvarjali z bitko procedur,'' pripoveduje dr. Musil, ko ocenjuje probleme, s katerimi se srečujemo in spopadamo že več kot eno leto. ''Naša stroka je postala zelo dejavna na področju nudenja različnih oblik psihosocialne pomoči, hitro in pravočasno smo izražali svoja mnenja, sploh takrat, ko so se začele kazati težave otrok. Tudi naši študenti so se v prvi fazi  vključili v dejavnosti podpore različnim ranljivim skupinam,'' razlaga Musil.

''Zdaj pa se zdi, da so mladi v tem času pokurili svoje zaloge, začeli so opažati, da ne zmorejo več. Najprej so se oglasili dijaki, zdaj se oglašajo še študenti, ki so preobremenjeni.''

Oblast študentom ni znala prisluhniti, ko so opozarjali na svoje težave in stiske. Bojan Musil k temu doda, da v izobraževalnem sistemu, katerega del je tudi visoko šolstvo, pogosto izberejo rešitev, ki se ji reče ignoriranje.

''To pomeni, da problem ignoriraš toliko časa, dokler ne izbruhne. V tem letu je bilo na področju izobraževanja veliko takih primerov.  Zdaj se spet odpira nova fronta, povezana z maturanti. Zelo pogrešam večjo aktivnost ministrstva. Kar pristajamo na to, da ministrica brezbrižno reče, da so se lani  stvari pač nekako uredile …''

Dr. Bojan Musil je med prvopodpisanimi pod izjavo članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru, s katero so izrekli podporo dijakom, ki so februarja zahtevali odprtje šol. Dijaki so bili zato kaznovani, pošiljajo jim vabila na sodišče, kar govori o zaskrbljujočem odnosu do mladih v Sloveniji: "Pokroviteljski odnos do mladih je pri nas kar stalnica, v določenih obdobjih smo sicer mlade bolj priznavali za polnopravne, zdaj smo verjetno na tej sinusoidi nekje nižje,'' je prepričan dr. Musil. ''Če pogledamo v tridesetletno zgodovino naše države, vidimo, da so dijaki protestirali zaradi uvajanja zaključnih izpitov v času ministra Venclja, ko je bilo na tapeti malo delo, pa so letela jajca v zgradbo parlamenta," se spominja sogovornik, ki še dodaja, da je bilo množičnih protestov mladih v zadnjih desetletjih veliko.

 "Če bi sodili iz današnje perspektive oblastnega moralizma, so bili vsi ti protesti mladih zelo nasilni. Da zdaj kaznujemo dijake, ki so ob upoštevanju zaščitnih ukrepov izrazili željo, da bi se radi vrnili v šole, je pa naravnost nepojmljivo.''

Dr. Bojan Musil o uporništvu mladih danes: "Lahko bi zamahnili z roko in rekli, da so mladi zdaj manj uporniški, da je mladina bolj apolitična in nezainteresirana, a bi ji s tem naredili krivico. Mladi so aktivni, situacija v zadnjem letu pa jih je potisnila povsem na obrobje. Po moji oceni so se na nek način sami izločili in se s to vlogo tudi nekoliko poistovetili. Kar so februarja naredili dijaki, je bil prvi znak, s katerim so skušali opozoriti nase. Zdaj nase opozarjajo študenti. Z imenom ene izmed svojih večjih skupin na družabnem omrežju Facebook Študenti še obstajamo so povedali vse. V njih je moč, občudujem zrelost, s katero se lotevajo zadev. Nanje pogosto letijo neopravičeni očitki, ki si jih ne zaslužijo," je povedal socialni psiholog dr. Musil.