V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled razstava, posvečena življenju in delu slovenske znanstvenice Branislave Sušnik v Paragvaju, hkrati pa pripoveduje zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. Vzdevek "La Doctora" so ji nadeli paragvajski staroselci. Med njimi se je počutila bolj domače kot v nacionalni državi. Antropologinja je veliko prispevala k oblikovanju narodne identitete Paragvaja, za kar je bila leta 1996 od paragvajskega predsednika tudi nagrajena z nazivom častne državljanke. Skozi njeno življenje nas popelje antropologinja dr. Marija Mojca Terčelj s Fakulete za humanistične študije Koper.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled razstava, posvečena življenju in delu slovenske znanstvenice v Paragvaju, hkrati pa pripoveduje zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih
Nekaterim našim znanstvenikom se je zgodilo to, da jih je tujina spoznala in cenila prej kot domovina, pravi antropologinja dr. Marija Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper, ki je odlična poznavalka dela Branislave Sušnik ter etničnih skupin Paragvaja, kjer je 45 let živela in delala ta slovenska antropologinja. Marija Mojca Terčelj je tudi avtorica razstave v Slovenskem etnografskem muzeju "La Doctora", tako so namreč Chamacoci, pripadniki staroselcev v Paragvaju, klicali Branislavo Sušnik.
"Branislava Sušnik je veliko prispevala k zgodovini in identiteti Paragvaja. Napisala je več študij staroselskih jezikov in napisala več deset paragvajskih slovnic. Naredila je veliko, da se ohrani znanje o teh ljudstvih, kakšna so bila nekoč in kakšna ne bodo nikoli več."
