Sposobnost razmišljanja in gon po tem, da razmišljamo, je ena od tistih lastnosti, ki nas delajo ljudi. Od tega, da se skušamo z razmišljanjem pretolči do meja svoje zavesti, da skozi zgodovino kopičimo znanje in da se pravzaprav ves čas učimo, odkrivamo novo, neznano. Zahodne kulture človeka že od antike naprej opredeljujejo kot razumno bitje kot logične živali. In prav logiki je posvečen današnji dan, zaznamujemo namreč svetovni dan logike, ob čemersmo na Valu 202 poklicali logika in filozofa ter profesorja na mariborski Filozofski fakulteti dr. Danila Šustra.
Ob svetovnem dnevu logike o aplikativni logiki ter pomenu in vlogi kritičnega razmišljanja v sodobnosti
Sposobnost razmišljanja in gon po tem, da razmišljamo, je ena od tistih lastnosti, ki nas delajo ljudi. Od tega, da se skušamo z razmišljanjem pretolči do meja svoje zavesti, da skozi zgodovino kopičimo znanje in da se pravzaprav ves čas učimo, odkrivamo novo, neznano. Zahodne kulture človeka že od antike naprej opredeljujejo kot razumno bitje, kot logične živali. Prav logiki je posvečen današnji dan, zaznamujemo namreč svetovni dan logike.
"Dan logike ni samo filozofski. Vedno se je ukvarjal z osnovami racionalnosti, razmišljanja, dobrega sklepanja. Danes vključuje tudi računalništvo, matematiko in umetno inteligenco. Že Aristotel je rekel, da če želite dobro živeti, potem ne smete delati logičnih napak." – dr. Danilo Šuster, logik in filozof ter profesor na mariborski Filozofski fakulteti
Popotnica za zdravo družbo prihodnosti
"Mlade po naravi zanimajo logične uganke: od Sherlocka Holmesa do sudokuja, včasih so bile zanimive šahovske uganke, danes je kaj drugega. Logične radovednosti ne manjka. Bi pa vse opozoril, da je logika tudi to, da kdor pozna samo svojo stran, sploh ne pozna niti svoje strani. Navsezadnje naj bi praznovanje dneva logike prispevalo tudi h kulturnemu dialogu."
