Potem ko so znanstveniki sredi septembra sporočili, da so v oblakih nad površjem planeta Venera odkrili plin fosfin, smo za razlago odkritja in njegovo širšo umestitev prosili dr. Ceneta Gostinčarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kot trdijo znanstveniki, bi lahko odkritje dokazovalo, da na Zemlji najbližjem planetu obstajajo mikrobi, torej življenje v najbolj enostavni obliki, Gostinčar pa svari pred preuranjenim navdušenjem. "Odkritje je zelo zanimivo, a ga je treba jemati z rezervo. Preden bomo namreč ugotovili njegovo morebitno prelomnost, bomo morali dobiti še kar nekaj podatkov."
Odkritje je zelo zanimivo, a ga je treba jemati z rezervo. Preden bomo namreč ugotovili njegovo morebitno prelomnost, bomo morali dobiti še kar nekaj podatkov, poudarja doc. dr. Cene Gostinčar z Biotehniške fakultete
Potem ko so znanstveniki sredi septembra sporočili, da so v oblakih nad površjem planeta Venera odkrili plin fosfin, smo za razlago odkritja in njegovo širšo umestitev prosili dr. Ceneta Gostinčarja z Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot trdijo znanstveniki, bi lahko odkritje dokazovalo, da na Zemlji najbližjem planetu obstajajo mikrobi, torej življenje v najbolj enostavni obliki, Gostinčar pa svari pred preuranjenim navdušenjem. "Odkritje je zelo zanimivo, a ga je treba jemati z rezervo. Preden bomo namreč ugotovili njegovo morebitno prelomnost, bomo morali dobiti še kar nekaj podatkov."
Fosfin je majhna molekula, ki jo lahko proizvajajo mikroorganizmi, lahko pa nastaja tudi kemijsko, torej brez vpletenosti biologije, pojasnjuje Gostinčar. Če bi v pogojih, ki naj bi vladali na Veneri, nastajal le kemijsko, bi ga moralo biti tam nekaj tisočkrat manj, kot kažejo najnovejše analize britanskih znanstvenikov, dodaja.
"Zato si zdaj ne znamo razložiti, zakaj je tam toliko fosfina; ena od razlag bi lahko bila, da bi ga morda lahko proizvajali živi organizmi." Toda, poudarja, "v razmerah, ki naj bi vladale na Veneri, tega ne znamo zadovoljivo pojasniti, vsaj zaenkrat."
O življenju na Veneri se ugiba že zelo dolgo časa. Ko so v preteklosti ugotovili, da je na površju naše sosede 450 stopinj Celzija, je navdušenje za življenje tam zamrlo in se zlagoma usmerilo v Venerino atmosfero. "Nekje od 50 do 60 km nad površjem naj bi bile temperature že dovolj nizke, da bi lahko omogočale življenje. Na planetu so ob tem dokazali tudi vulkansko aktivnost. Največjo težavo zdaj predstavljajo visoke koncentracije žveplene kisline v oblakih Venere in to je tisti omejitvi dejavnik za življenje."
Toda kot vemo iz razmer na Zemlji, se življenje lahko prilagodi na marsikakšen ekstrem, nadaljuje Gostinčar. Preživi tudi v visokih koncentracijah kislin. "Po današnjih razlagah naj bi bile razmere na Veneri pred časom občutno bolj prijazne. V dolžini dveh milijard let naj bi jo namreč prekrival velik ocean, časa je bilo torej dovolj, da bi se lahko razvilo nekakšno življenje. Morda bi se nato del tega življenja lahko preselil v njeno ozračje, a to so le ugibanja."
Odkritje je razburljivo, še dodaja, a moramo ga predvsem videti kot eno od stopničk do tega, da najdemo življenje na drugem planetu.
