Novi spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu so ponovno opozorili na enega najdlje trajajočih zamrznjenih konfliktov na svetu. Najhujši boji po letu 1994, ko sta strani dosegli sporazum o prekinitvi ognja v tej sporni regiji, kjer je večina prebivalcev armenske narodnosti, leži pa na ozemlju Azerbajdžana, razkrivajo tudi ambicije velikih sil v regiji, predvsem Turčije in Rusije. O nevarnosti širjenja konflikta in interesih, ki stojijo za začetkom novih spopadov, govorimo z obramboslovcem dr. Rokom Zupančičem (FDV) in Mihom Lamprehtom, našim nekdanjim dopisnikom iz Rusije.
Novi spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom so ponovno opozorili na enega najdlje trajajočih zamrznjenih konfliktov na svetu
Najhujši boji po letu 1994, ko sta strani dosegli sporazum o prekinitvi ognja v tej sporni regiji, kjer je večina prebivalcev armenske narodnosti, leži pa na ozemlju Azerbajdžana, razkrivajo tudi ambicije velikih sil v regiji, predvsem Turčije in Rusije. O nevarnosti širjenja konflikta in interesih, ki stojijo za zasčetkom novih spopadov, govorimo z dr. Rokom Zupančičem, obramboslovcem s Fakultete za družbene vede, in Miho Lamprehtom, našim nekdanjim dopisnikom iz Rusije.
"Mirne rešitve spora ne vidim. /.../ Bojim se, da gre le za novo etapo. Lahko, da se bo konflikt ohladil. Radikalnih sprememb pa ne pričakujem." - dr. Rok Zupančič
