Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Petkovi centrifugi, ki jo vrti Jan Grilc, razmišljamo o prikazni novega Černobila, nesvobodnih tujih delavcih in svobodnih odločitvah za menjavo poklica. Pa tudi o pomenu kozarca hladne vode.
Na kolesarski dirki po Franciji so kolesarji na državni praznik opravili z najzahtevnejšo alpsko etapo. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka po Franciji je ob Danski obiskala še drugo državo gostiteljico največje kolesarske dirke na svetu. Vtise iz Švice strnemo v jutranji športni zgodbi.
Pred kolesarji je prva letošnja zahtevnejša etapa s ciljnim vzponom. Zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
Peta etapa Dirke po Franciji je nekaj posebnega in za kolesarje še posebej zahtevnega
Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem – prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov – pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, v kateri so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali za najuspešnejše, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.
Kolesarska Dirka po Sloveniji se je včeraj po petih etapah končala v Novem mestu, kjer je zmago slavil Tadej Pogačar. Po pobegu 10 kilometrov pred ciljem sta se v ciljnem sprintu pomerila z Matejem Mohoričem, hitrejši je bil Pogačar iz ekipe Emiratov, ki je osvojil tudi zeleno majico skupnega zmagovalca. V podkastu ocenimo kolesarske in navijaške predstave na dirki z direktorjem dirke Bogdanom Finkom, slišimo odzive najmočnejših kolesarjev in ekip ter povzamemo, kakšne slike so šle v svet z Dirke po Sloveniji.
Na četrti etapi Dirke po Sloveniji smo dobili potrditev, da se z najmočnejšimi kolesarji v ekipi Emiratov letos ni mogel meriti nihče. Objeta sta v cilj pripeljala ekipna kolega Tadej Pogačar in Rafal Majka. Poljaku je po dogovoru v ekipi pripadla zmaga na etapi, Pogačar pa je ohranil zeleno majico vodilnega v skupnem seštevku in požel navdušenje množice navijačev na Veliki planini. Načrt ekipe emiratov je bil jasen 5 kilometrov pred ciljem, ko sta Pogačar in Majka skupaj začela napad, ki mu ponovno ni mogel slediti nihče. V analizi etape tudi o predstavah Bahraina in kakovostnem razkoraku med ekipami svetovne serije in manjšimi slovenskimi moštvi.
Tadej Pogačar je novi vodilni na 28. Dirki po Sloveniji. Današnja etapa je bila pričakovano pisana na kožo slovenskemu asu, ki je danes pometel s konkurenco. V deseterici še dva slovenca. Luka Mezgec je danes presenetljivo končal v ospredju, na 4. mestu s 36 sekundami zaostanka, Matej Mohorič takoj za njim na 6. mestu. V skupnem seštevku na tretjem mestu Domen Novak (55 sekund zaostanka). Drugo mesto pripada Pogačarjevemu moštvenemu kolegu Rafalu Majki, zelena majica pa pričakovano na ramenih mladega Tadeja Pogačarja, ki ga jutri čaka etapa na domačih cestah.
28. Dirka po Sloveniji se je uspešno začela. Prva etapa se je začela z visokimi uvrstitvami slovenskih kolesarjev. 165km od Nove Gorice do Postojne je najhitreje prevozil Rafal Majka (UAE Team Emirates), ki je do cilja prišel v družbi drugouvrščenega Domna Novaka (Bahrain Victorious) in tretje uvrščenega Tadeja Pogačarja z dvema sekundama zaostanka. V prvi deseterici sta prikolesarila še Luka Mezgec na 5. mestu in Matej Mohorič na 7. mestu (48. sekund zaostanka). Naslednja postaja Ptuj, kjer bodo priložnost zgrabili šprinterji, ki pa bodo prisiljeni svoje poglede usmerjati proti odlično pripravljenemu Tadeju Pogačarju.
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Izpusti ogljika, ki so eden izmed krivcev za globalni dvig temperatur, bi namesto v ozračju lahko pristali nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Taki projekti ne le da so možni, ampak že potekajo. V zadnjem delu zato z gosti serije razmišljamo, kako zasnovati projekte zajemanja in shranjevanja ogljika, kakšna je vloga države in zasebnih podjetij, s čim moramo začeti v Sloveniji in kakšne etične dileme spremljajo prihod novih tehnologij. Avtor: Jan Grilc Gosti: Roy Vardheim, direktor norveškega državnega podjetja Gassnova Markus Hole, Fortum Oslo Varme Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja. Toplogredni plini, ki jih v ozračje spušča človeštvo, v veliki meri nastajajo tudi v cementarnah, jeklarnah ali denimo sežigalnicah odpadkov, torej industrijah, ki jih človeštvo ne more na hitro opustiti. Rešitev se kaže v zajemanju ogljika, ki bi ga potem shranili globoko pod zemljo v naravne rezervoarje. Kako? Tokrat se od zajemanja premikamo k naslednji stopnji procesa, shranjevanju ogljika nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Pot nas vodi na zahod Norveške, v tamkajšnje izpraznjene naravne naftne rezervoarje. Avtor: Jan Grilc Gosti: Eva Avbelj, inženirka v naftnem podjetju v Stavangerju Roy Vardheim, direktor državnega podjetja Gassnova dr. Miloš Markič, Geološki zavod Slovenije dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Frederic Hauge, vodja okoljevarstvene organizacije Bellona
Izpusti ogljikovega dioksida so tisti krivec, na katerega kažemo s prstom ob omembi segrevanja ozračja. Če človeštvo hoče segrevanje omejiti, mora izpuste seveda zmanjšati. Za to bodo ključni obnovljivi viri energije, a hkrati izpusti CO2 nastajajo tudi v nekaterih industrijah, ki jih kot družba ne moremo kar tako opustiti, denimo v cementarnah, jeklarstvu, sežigalnicah odpadkov … Pot v bolj zeleno prihodnost se za take onesnaževalce kaže v tehnologijah zajema in shranjevanja ogljika. V seriji Frekvence X razmišljamo o možnostih zajemanja ogljičnih izpustov, njihovemu transportu z ladjami in cevovodi ter shranjevanju nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem, v izpraznjenih naravnih rezevoarjih nafte in plina. Odpravljamo se na Norveško, kjer te na prvi pogled futuristične tehnologije že delujejo tudi v praksi, in z domačimi znanstveniki iščemo priložnosti za rabo v Sloveniji. Avtor: Jan Grilc Gosti: Markus Hole in Marius Tednes, Fortum Oslo Varme dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Roy Vardheim, Gassnova
Znanstveniki že leta opozarjajo, da bo podnebna kriza največji izziv človeštva v prihodnjem desetletju. Kako to, da smo jo v slovenski predvolilni kampanji komajda zasledili? Z okoljevarstveniki, mladimi in raziskovalci razmišljamo o tem, katera področja bo morala prihodnja vlada obvezno nasloviti, kakšne so želje in zahteve volivcev, kateri ukrepi so najbolj nujni, kako zagotoviti denar zanje in zakaj je okolje iz predvolilne kampanje skorajda izginilo. Pred volitvami se je o okoljskih problematikah Jan Grilc pogovarjal z Gajo Brecelj in Andrejem Gnezdo iz Umanotere, Mihom Mikljem iz Mladih za podnebno pravičnost ter Aljošo Slameršakom, klimatologom in ekonomistom.
Decembra leta 2021 je v znanstveni reviji Cell izšel članek, ki opisuje različne hipotetične situacije, kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega lahko razširile po populaciji. V tistem času se je med nami ravno dobro začel širiti omikron in raziskava je opisala njegove lastnosti. Kaj nam lahko takšni modeli povedo in kaj se iz njih lahko naučimo se bosta v Frekvenci X skupaj z avtorico tega članka doktorico dr. Mary Bushman spraševala dr. Zarja Muršič in Jan Grilc.
Vojna v Ukrajini prehaja v novo fazo, ruska vojska se je odločila za spremembo strategije. Sile, ki so proti ukrajinski prestolnici prodirale s severa, so preusmerili na vzhodno bojišče. Svet so obkrožili posnetki pobitih civilistov v kijevskem predmestju Buča, ki je bilo do nedavnega pod nadzorom ruskih sil. Z nekdanjim dopisnikom Miho Lamprehtom razmišljamo, zakaj so se Rusi odločili za premestitev sil na vzhod, kaj bi to lahko pomenilo za ukrajinski odpor in kakšne so možnosti za uspeh mirovnih pogajanj.
Madžarska je morda pred odločilnimi volitvami, stranka Fidezs Viktorja Orbana ima v sedanjem sklicu parlamenta kar dvotretjinsko večino, združeni opoziciji pod vodstvom Petra Marki-Zaya pa javnomnenjske raziskave še vedno napovedujejo možnosti za zmago. Katere so ključne teme v kampanji, kako svoje položaje v času ukrajinske krize in dvoličnega odnosa z Rusijo brani Orban, na kakšne karte igra opozicija? Bi prva sprememba oblasti po letu 2010 res prinesla tudi večje spremembe v madžarski družbi? Kaj se lahko iz madžarske volilne kampanje in političnih vzorcev pri naših vzhodnih sosedih naučimo v Sloveniji? Na Madžarsko sta se odpravila Luka Hvalc in Jan Grilc.
Po dobrem mesecu dni vojne v Ukrajini je po podatkih Unicefa razseljenih že 4 milijone otrok – več kot polovica populacije otrok v državi. Ukrajinski otroci so v večini tudi na mejnem prehodu Zahony, kjer ukrajinsko-madžarsko mejo dnevno prestopi vsaj 1000 beguncev, na Madžarsko jih je vsega skupaj zadnjem mesecu prišlo že 400.000 tisoč. Tam sta bila pred dnevi Luka Hvalc in Jan Grilc.
