Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Teden nas je ujel med kratkoročno reševanje dnevnih aktualnih težav in obljube o dolgoročnih rešitvah, ki naj bi prišle kmalu in dokončno rešile našo prihodnost. Kot da bi se človeštvo vsako jutro zbudilo zadovoljno, ker je prejšnji dan dobro opravilo z gašenjem, a le zato, da takoj ugotovi, da je čez noč ogenj vzplamtel nekje drugje. O gašenju z javnim denarjem in požiganju s slabimi odločitvami v centrifugi razmišlja Jan Grilc.
November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke.
V ljubljanski Drami danes gostuje beograjsko Jugoslovensko dramsko pozorište z uprizoritvijo Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Predstava je v Srbiji doživela zelo naklonjene kritike medijev in javnosti, za slovensko gledališko občinstvo pa je zanimiva tudi zato, ker so pri njej sodelovali tudi slovenski ustvarjalci. Režiral jo je Vito Taufer, glasbo pa sta napisala Robert Pešut - Magnifico in Aleksander Pešut - Schatz. V glavni vlogi Ojdipa nastopa Milan Marić, 32-letni srbski igralec, s katerem so se pred časom v Beogradu srečali Luka Hvalc, Jan Grilc in novinarski kolega z Dela Lucijan Zalokar.
Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.
Dušan Vesić je srbski zgodovinar, režiser in publicist, sopotnik punkovske in novovalovske scene iz osemdesetih let. Od blizu je s kulturnega in glasbenega vidika spremljal, kako je razpadala Jugoslavija. Kako so se gradile in rušile generacije mladih, z njimi pa tudi sistem. Države. Upanje. Govori tudi o drogi in aidsu, o različnih vidikih omejitev in svobode. Posnel je dokumentarec o kultni beograjski skupini Ekatarina Velika in napisal biografijo o njeni klaviaturistki Margiti Stefanović - Magi. Še vedno trdi, da so bili Pankrti ena izmed ključnih gonil sprememb v jugoslovanski družbi, ceni Marka Breclja, Petra Lovšina, Zorana Predina … Gorana Bregovića po vplivu primerja celo s Titom. Tudi o tem, zakaj rokenrol ni več privlačen in kritičen, kakšno je danes dojemanje svobode, kje so se izgubili mladi, zakaj praktično ni več protivojnih gibanj in koncertov.
So imeli neandertalci družinsko življenje, kako je strašna kuga vplivala na sodobne avtoimune bolezni pri ljudeh in ali je res, da nekoč popolnih sončnih mrkov na Zemlji sploh ni bilo mogoče videti? V Frekvenci X smo se poglobili v oktobrske znanstvene objave in spremljamo sveže novice v znanosti. Vrsto zanimivosti v povezavi z vesoljem bo komentirala astrofizičarka dr. Dunja Fabjan, gostujoča urednica pa bo profesorica farmacije Nataša Karas Kuželički, ki na Facebooku objavlja na forumu Science Mamas'. Ravno pravi odmerek aktualnega v znanosti pa začinimo še s poezijo!
V Frekvenci X obračamo pogled proti tehnologijam, s katerimi naj bi izvedli zeleni prehod in razogljičenje družb. Veliko govorimo o zelenem prehodu, trajnostni družbi in ogljični nevtralnosti. Poenostavljeno si predstavljamo, da bi morali le odpraviti presežne izpuste CO2 in energijo pridobivati brez njih. A kaj vse to v resnici zahteva? Smo res na poti proti čudežni tehnološki rešitvi, ki bo odpravila okoljsko krizo? Avtorja: Jan Grilc in dr. Matej Huš Gosti: - Aljoša Slameršak, ekonomist in okoljevarstvenik, Universitat Autonoma Barcelona, Policy Lab - mag. Mojca Dolinar, ARSO - dr. Birgit Bednar-Friedl, IPCC
Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.
V Petkovi centrifugi, ki jo vrti Jan Grilc, razmišljamo o prikazni novega Černobila, nesvobodnih tujih delavcih in svobodnih odločitvah za menjavo poklica. Pa tudi o pomenu kozarca hladne vode.
Na kolesarski dirki po Franciji so kolesarji na državni praznik opravili z najzahtevnejšo alpsko etapo. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka po Franciji je ob Danski obiskala še drugo državo gostiteljico največje kolesarske dirke na svetu. Vtise iz Švice strnemo v jutranji športni zgodbi.
Pred kolesarji je prva letošnja zahtevnejša etapa s ciljnim vzponom. Zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
Peta etapa Dirke po Franciji je nekaj posebnega in za kolesarje še posebej zahtevnega
Bliža se doba, ko bodo na cestah prevladovali električni avtomobili. Korak proti temu obdobju je junija naredil tudi Evropski parlament. Poslanci so sprejeli zakon, ki bo po letu 2035 prepovedal prodajo avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem – prodajali se bodo torej lahko le še električni avtomobili in tisti na alternativna pogonska sredstva. V trinajstih letih bo torej treba vzpostaviti vso potrebno infrastrukturo in podporno okolje za prihod električnih avtomobilov – pa smo na to pripravljeni? Pot naprej kaže Norveška, država, v kateri so se elektrifikacije prometa lotili že pred desetletji in ugotovili, kateri ukrepi so se izkazali za najuspešnejše, da je bilo že v letošnjem letu tam 80 odstotkov prodanih avtomobilov električnih.
Kolesarska Dirka po Sloveniji se je včeraj po petih etapah končala v Novem mestu, kjer je zmago slavil Tadej Pogačar. Po pobegu 10 kilometrov pred ciljem sta se v ciljnem sprintu pomerila z Matejem Mohoričem, hitrejši je bil Pogačar iz ekipe Emiratov, ki je osvojil tudi zeleno majico skupnega zmagovalca. V podkastu ocenimo kolesarske in navijaške predstave na dirki z direktorjem dirke Bogdanom Finkom, slišimo odzive najmočnejših kolesarjev in ekip ter povzamemo, kakšne slike so šle v svet z Dirke po Sloveniji.
Na četrti etapi Dirke po Sloveniji smo dobili potrditev, da se z najmočnejšimi kolesarji v ekipi Emiratov letos ni mogel meriti nihče. Objeta sta v cilj pripeljala ekipna kolega Tadej Pogačar in Rafal Majka. Poljaku je po dogovoru v ekipi pripadla zmaga na etapi, Pogačar pa je ohranil zeleno majico vodilnega v skupnem seštevku in požel navdušenje množice navijačev na Veliki planini. Načrt ekipe emiratov je bil jasen 5 kilometrov pred ciljem, ko sta Pogačar in Majka skupaj začela napad, ki mu ponovno ni mogel slediti nihče. V analizi etape tudi o predstavah Bahraina in kakovostnem razkoraku med ekipami svetovne serije in manjšimi slovenskimi moštvi.
Tadej Pogačar je novi vodilni na 28. Dirki po Sloveniji. Današnja etapa je bila pričakovano pisana na kožo slovenskemu asu, ki je danes pometel s konkurenco. V deseterici še dva slovenca. Luka Mezgec je danes presenetljivo končal v ospredju, na 4. mestu s 36 sekundami zaostanka, Matej Mohorič takoj za njim na 6. mestu. V skupnem seštevku na tretjem mestu Domen Novak (55 sekund zaostanka). Drugo mesto pripada Pogačarjevemu moštvenemu kolegu Rafalu Majki, zelena majica pa pričakovano na ramenih mladega Tadeja Pogačarja, ki ga jutri čaka etapa na domačih cestah.
28. Dirka po Sloveniji se je uspešno začela. Prva etapa se je začela z visokimi uvrstitvami slovenskih kolesarjev. 165km od Nove Gorice do Postojne je najhitreje prevozil Rafal Majka (UAE Team Emirates), ki je do cilja prišel v družbi drugouvrščenega Domna Novaka (Bahrain Victorious) in tretje uvrščenega Tadeja Pogačarja z dvema sekundama zaostanka. V prvi deseterici sta prikolesarila še Luka Mezgec na 5. mestu in Matej Mohorič na 7. mestu (48. sekund zaostanka). Naslednja postaja Ptuj, kjer bodo priložnost zgrabili šprinterji, ki pa bodo prisiljeni svoje poglede usmerjati proti odlično pripravljenemu Tadeju Pogačarju.
