Iskanje
Zelo pomemben del našega premikanja so informacije. Povedano povsem enostavno - če ne vemo, kakšne možnosti za prevoz imamo na voljo, težko sprejmemo dobro odločitev. V Sloveniji sta v zadnjih tednih zaživeli dve aplikaciji, ki problem informiranosti potnikov rešujeta vsaka na svoj način. KamKam je nova aplikacija za deljenje prevozov, ki skuša na čim lažji način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Avtorji so vse procese dogovarjanja skušali skrajno poenostaviti. Aplikacija Zenpre pa na težave z mobilnostjo pogleda z druge strani - prek izdelave osebnih mobilnostnih načrtov skuša zmanjšati prevozno revščino v Sloveniji. V Zeleni luči se z avtorji aplikacij pogovorimo o koristih, ki jih prinašata za potnike.
22 min • 13. 04. 2026
Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.
26 min • 30. 03. 2026
Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?
15 min • 23. 03. 2026
V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije.
27 min • 16. 03. 2026
V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni.
23 min • 09. 03. 2026
Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo.
31 min • 02. 03. 2026
Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?
15 min • 23. 02. 2026
Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov.
13 min • 19. 02. 2026
Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?
22 min • 09. 02. 2026
Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov.
20 min • 02. 02. 2026
Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite.
21 min • 26. 01. 2026
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.
16 min • 19. 01. 2026
Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.
25 min • 12. 01. 2026
Za začetek novega leta smo v Zeleni luči slovenskemu prometnemu sistemu nastavili ogledalo. Ob vsakodnevnem soočanju z zastoji in težavami z učinkovitostjo javnega prometa je včasih dobro stopiti korak nazaj in pogledati na širšo sliko skozi drugačne oči. Pravi kandidat za to je profesor Tom Rye, izjemni prometni strokovnjak, Britanec, ki že dolga leta raziskuje prometne sisteme po vsem svetu, živi pa v Barceloni. Ima poseben vpogled v stanje slovenskega prometa, saj že več kot desetletje sodeluje s slovenskimi urbanisti pri iskanju inovativnih prometnih rešitev, zato razume prednosti in pomanjkljivosti slovenske mobilnosti. Kje vidi priložnosti za premike in kje nevarnosti za zastoje?
16 min • 05. 01. 2026
V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju?
14 min • 29. 12. 2025
Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu.
18 min • 15. 12. 2025
Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?
21 min • 08. 12. 2025
Ali širitev avtoceste res pomeni manj zastojev? Povsem intuitivno bi rekli, da to drži. A za izkušnje se lahko obrnemo proti drugi strani Atlantika, proti Združenim državam, kjer to tradicionalno zdravilo za zastoje uporabljajo že sto let. Rezultati? Zelo kratkotrajno izboljšanje in hiter povratek na začetno stanje v prometu, seveda ob ogromnih finančnih vložkih in uničujočem vplivu na prostor. Zakaj je tako, je v pogovoru za Zeleno luč pojasnila svetovno znana profesorica prometnega načrtovanja dr. Susan Handy. Prihaja iz Kalifornije, na lastni koži je občutila mnoge uspešne in zgrešene prometne politike, o katerih piše v svoji knjigi “V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu”. Čeprav se morda zdi nenavadno, ocenjuje, da imata Kalifornija in Slovenija mnoge podobne prometne probleme in da se lahko učimo drug od drugega.
18 min • 01. 12. 2025
Transport je panoga, ki se zelo hitro spreminja - tehnološke novosti sploh v logistiki hitro pridejo v uporabo, saj je vsaka sekunda pomembna. V prometu uporaba umetne inteligence ni novost, deluje v ozadju mnogih sistemov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a se morda njene vloge niti nismo zavedali. Na katera področja prevažanja in skladiščenja tovora pa bo umetna inteligenca še posegla v bližnji prihodnosti? V Zeleni luči se odpravljamo v celjski Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki, kjer se mešata človeška in umetna inteligenca ter mladi raziskovalci iščejo nove možnosti za spreminjanje transporta.
21 min • 24. 11. 2025
Večina načrtovalcev, projektantov in odločevalcev na področju javnih prostorov je moških. V preteklosti jih je bilo še več. Prostori v mestih so tako prvenstveno načrtovani za navidezno nevtralne, brezspolne uporabnike, v praksi pa odražajo predvsem potrebe zdravih odraslih moških. Raziskovalci zato ugotavljajo, da morajo ženske zaradi iskanja bolj varnih ulic na poti preživeti več časa kot moški, da jim zasnova javnih prostorov otežuje skrb za otroke, da so deklice zaradi zasnove otroških igrišč že v mladosti odrinjene ob rob javnega dogajanja. V Zeleni luči se pogovorimo, kako v praksi oblikovati drugačne prostore - take, kjer so dobrodošli vsi.
18 min • 17. 11. 2025
