Aktualno

Otroci so in bodo največje žrtve koronavirusa

To bodo "koronageneracije" otrok z velikimi zdravstvenimi težavami, ki bodo učno manj uspešni in bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli

šport
foto: pexels.com

Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport je že junija v Botrstvu opozarjal na neenakosti v družbi, ki se kažejo še posebej pri razvoju otrok. Takrat so namreč v osnovnih šolah v okviru testiranja za športnovzgojni karton testirali več kot 20.000 šolarjev. Pravi, da si današnjega scenarija niso predstavljali niti v najhujši nočni mori.

"Upad v gibalnosti se ni zgodil samo pri manjšini. Upad je podoben tako pri dekletih kot tudi pri fantih. Govorimo o dveh tretjinah gibalno manj sposobnih otrok." 

Kot narod, ki se nenehno navdušuje nad izjemnimi športnimi dosežki posameznikov, nas mora posebej skrbeti, da so gibalne sposobnosti v času koronaukrepov najbolj upadle pri skupini 10 odstotkov otrok, ki so prej imeli najvišje gibalne sposobnosti. "Imeli smo 14 odstotkov deklic in 11 odstotkov fantov, ki so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes imamo najnižji odstotek gibalno sposobnih otrok kadar koli v zgodovini Slovenije," opozarja Starc.

"V enem letu se je delež čezmerno težkih otrok dvignil na 20 odstotkov, kar je nepojmljivo in kar se v zgodovini Slovenije še ni zgodilo. Čaka nas ogromno dela. Jasno je, da s takim tempom, kot smo delali do zdaj, stvari ne bo mogoče popraviti, treba bo dati v peto prestavo. Najmanj pa si želimo, da bi se scenarij iz marca ali aprila še kadar koli ponovil. Če se bo to zgodilo, bomo imeli otroke, ki jim bomo rekli 'koronageneracije', ki bodo vse življenje nosili breme ukrepov, ki smo jih sproducirali odrasli."

Ne gre le za daljnosežne posledice, ti porazni rezultati gibalne sposobnosti bodo račun izstavili zelo kmalu, opozarja zasl. prof. dr. Janko Strel, oče uvedbe športnega kartona."Že letos bo bistveno več otrok odsotnih, ne bo več mogoče doseči učnih ciljev, ker bodo otroci prebolevali posledice oslabljenega imunskega sistema in padca odpornosti, kar je posledica zmanjšane gibalne sposobnosti. Učitelji opažajo, da je pozornost otrok upadla, da se nekaterim pred koncem pouka že spi."

Na voljo sta dve rešitvi. Prva je, da se takoj zdaj prilagodi varnostne ukrepe tako, da bodo otroci vsaj v šoli  deležni normalne telesne dejavnosti. Morda je rešitev tudi končno sprejetje že zdavnaj podanega predloga, naj imajo vsi otroci eno uro športne vzgoje na dan. Druga rešitev se je pokazala že leta 2010, ko smo v Sloveniji dobili program, poimenovan Zdrav življensjki slog, ki mu je z uvedbo v – žal ne vse – osnovne šole uspelo celo obrniti krivuljo naraščanja debelosti in upadanja gibalnih sposobnosti otrok. 

Šport je treba narediti dostopen vsem, opozarja prof. dr. Gregor Jurak.

"Naš apel je: ne zapirati igrišč, ne zapirati telovadnic. Namesto zapirati je treba podaljševati čas in omogočiti delovanje športnim društvom. Najbolj so utrpeli mladi, za vrhunske športnike je bilo najprej poskrbeljno, za otroke in mladino pa ne. Čeprav tudi vrhunski športniki, kot je Pogačar, izhajajo iz mladinskih programov in tudi njega brez teh najbrž ne bi bilo."

Prof. dr. Jurak je ob tem pozval državo tudi k interventnemu zakonu, ki bo zagotovil sredstva za izpeljavo sprememb. Junijski rezultati testiranj gibalnih zmogljivosti med slovenskimi šolarji, ki so šokirali strokovnjake, pa še niso končni. Kot je opozoril Gregor Starc, "podatkov iz srednjih šol sploh še nimamo in ko se bodo obstoječim podatkom pridružili še podatki šolarjev, ki bodo testirani ta mesec in so bili doma še dodatna dva meseca med počitnicami,  bodo skupni podatki brez dvoma še bolj porazni".

A ker epidemiološka slika, predvsem pa ukrepi in namigi že kažejo, da bi se šolski prostor delno ali v celoti znova lahko zaprl, Gregor Starc poziva k upoštevanju bistveno širše slike, kot je ta o možnosti okužbe.

"Res si želim, da ti podatki, ki smo jih danes pokazali, dosežejo javnost. Da se vzpostavi kritična masa ljudi, ki bo začela razmišljati o tem, kaj počnemo otrokom z ukrepi, ki smo jih sprejeli. Ukrepi morajo biti bolj ciljani. Vedeti moramo točno, koga bodo ščitili, kako ga bodo ščitili in kako bomo to zaščito naredili, da ne bo pri tem trpel še kdo drug, sploh pa ne otroci."