Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Pred petimi leti, ko je več tisoč beguncev z Bližnjega vzhoda prek številnih evropskih meja skušalo doseči nemško mejo, se je kanclerka Angela Merkel odzvala z izjavo, da je Nemčija močna država in da zmore premostiti to krizo. To je sprožilo burne odzive v številnih državah, največ razprav pa seveda na nemških tleh.
"Ta vključitev je bila uspešna, celo bolj kot takrat, ko so pred 50. leti v Nemčijo prišli turški priseljenci, ki še danes niso povsem integrirani. Tokrat pa je prišla tolikšna količina ljudi, da so bili potrebni načrti, zato je integracija morala biti intenzivna."
Polona je bila leta 2015 v Berlinu, v Münchnu, na avstrijsko-nemški meji, kjer je spremljala prihode beguncev in nameščanje, njihove težave po eni in težave mest po drugi strani. Zdaj pa po petih letih tisto obdobje in njegov vpliv na današnjo nemško družbo vidi nekoliko drugače:
"Na začetku so bili globoko zaskrbljeni in negotovi, kaj se je z nemško družbo zgodilo in kaj bo iz nje nastalo. To je bil en narod, vsi so bili Nemci, živeli so na istem ozemlju, ampak sovraštvo med njimi je bilo ogromno. Danes se zdi, da so se te strasti nekoliko umirile. Razlog je mogoče v tem, ker se je Nemčija kot bogata država dobro lotila tega projekta. Ljudje so zdaj nekoliko bolj zadovoljni in manj polarizirani."
