Šport 202

Zame je čudež to, da kljub velikim hokejskim uspehom še vedno nimamo večje dvorane

Gregor Polončič med drugim tudi o igranju za reprezentanco, rivalstvu med Olimpijo in Jesenicami ter svoji trenerski poti

Poloncic 2
Tomaž Langerholz in Gregor Polončič
foto: Val 202

Gost Tomaža Langerholza v oddaji V sredo je trener hokejskega kluba Olimpija Gregor Polončič. Pri dvajsetih letih je bil član reprezentance, ki je na Švedskem pred 18 leti prvič igrala med elito svetovnega hokeja.
Je sin nekdanjega vrhunskega kolesarja, njegova največja ljubezen pa je kmalu postal in ostal hokej. Kljub temu rad spremlja kolesarstvo in uspehe slovenskih tekmovalcev, o čemer rad govori tudi z očetom.

Najin pogovor večinoma poteka o športu, mene zanimajo zgodbe o kolesarstvu, njega o hokeju. Kolektivni in individualni športi so si precej različni, a se najdejo podobnosti pri regeneraciji in prehrani, tukaj mi oče lahko precej svetuje. V hokejske podrobnosti se raje ne spušča, ampak me le posluša.

V sezoni 2004/05 je iz Olimpije odšel k njenemu največjemu rivalu. V jeseniški klub so takrat prestopili še Jurij Goličič, Luka Žagar in Peter Rožič.

“To je bila velika sprememba in veliko ljudi mi je to odločitev zamerilo. Mislim pa, da smo takrat naredili veliko stvar za slovenski hokej. Prebudili in oživeli smo neko stvar, ki je potem tudi trajala kar nekaj časa.”

Gregor Polončič

foto: Val 202