Cikel oljnih slik in grafik Nismo poslednji, ki ga je Mušič ustvaril v začetku 70. let, priča o nacističnih grozodejstvih iz koncentracijskega taborišča Dachau, kamor so umetnika odvedli leta 1944. Risbe, ki jih je narisal tam, pa so zdaj prvič na ogled pri nas, in sicer v Moderni galeriji v Ljubljani. Postavitev z naslovom Obsojeni na upanje – Risbe iz Dachaua poleg del, ki jih hrani galerija, združuje še risbe, ki so jih galeriji posodili zasebni zbiralci, ter risbe, ki so jih leta 2016 odkrili v Trstu.
Avtor je za risbe uporabil različne materiale: svinčnik, črnilo, oglje. Kako jih je risal na skrivaj, pa lahko samo ugibamo, pravi kustos razstave Marko Jenko
Cikel oljnih slik in grafik Nismo poslednji, ki ga je Zoran Mušič ustvaril v začetku 70. let, priča o nacističnih grozodejstvih iz koncentracijskega taborišča Dachau, kamor so umetnika odvedli leta 1944. Risbe, ki jih je narisal tam, pa so zdaj prvič na ogled pri nas, in sicer v Moderni galeriji v Ljubljani. Postavitev z naslovom Obsojeni na upanje – Risbe iz Dachaua poleg del, ki jih hrani galerija, združuje še risbe, ki so jih galeriji posodili zasebni zbiralci, ter risbe, ki so jih leta 2016 odkrili v Trstu.
Čeprav je razstava Obsojeni na upanje poklon Mušiču, je hkrati tudi opomin na dogajanje v drugi svetovni vojni, na grozljivo zgodovino industrije smrti. Zato je kustos razstave doktor Marko Jenko dela pospremil s pričevanji preživelih in tistih, ki so taborišča osvobajali. Na spletnih straneh, posvečenih holokavstu, kot je na primer USC Shoah Fundation, je preposlušal pričevanja nekdanjih internirancev. Med njimi je bila tudi češka judovska slikarka Dina Babbit, ki so jo najprej deportirali v Theresienstadt, potem v Auschwitz.
