Vmesniki med možgani in računalniki se zdijo kot znanstvena fantastika, ki se pojavlja le v medicini. Delno ta trditev drži – v rabo so za zdaj prišli po večini le v medicinske namene, nikakor pa ti vmesniki niso znanstvena fantastika. Raziskovalci jih izpopolnjujejo in iščejo nove načine uporabe, hkrati pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se nanašajo na zaznavanje naših čustev. O teh dilemah govori dr. Maryam Alimardani z Univerze v Tilburgu.
Vmesniki med možgani in računalniki se zdijo kot znanstvena fantastika, a prihajajo v naša vsakdanja življenja
Vmesniki med možgani in računalniki se zdijo kot znanstvena fantastika, ki se pojavlja le v medicini. Delno ta trditev drži – v rabo so za zdaj prišli po večini le v medicinske namene, nikakor pa ti vmesniki niso znanstvena fantastika. Raziskovalci jih izpopolnjujejo in iščejo nove načine uporabe, hkrati pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se nanašajo na zaznavanje naših čustev. O teh dilemah govori dr. Maryam Alimardani z Univerze v Tilburgu. “Smo šele na začetku, tehnologijo še predstavljamo javnosti, najpomembneje pa je, da moramo opraviti še več raziskav, da bomo spoznali potenciale, omejitve in etična vprašanja, povezana s to tehnologijo. Ne gre več samo za rabo v medicini, mnogi raziskovalci že pripravljajo izdelke za zdrave ljudi.“
“Odgovornost teh znanstvenikov je, da postavijo smernice in pravne usmeritve za uporabo umetne inteligence na vseh področjih. S tem bomo prepričani, da se premikamo proti cilju, kjer bomo nove tehnologije uporabljali za dobre namene.” – Maryam Alimardani
