Reportaža

Naloga kave je tolažba, ne bujenje

Kava je danes takoj za nafto drugi najpomembnejši svetovni trgovinski izdelek

coffee-983955_1920
foto: Pixabay

Pogosto govorimo ob kavi, nikoli o kavi. Pijača, ki se je poleg čaja in vode na svetu popije največ, je namreč postala nekaj samoumevnega. Pravzaprav kave več ne pijemo, ampak rutinsko praznimo skodelice, pravijo tisti, ki so v kavi našli tudi drugačna sporočila in etična merila, med njimi je tudi Tine Čokl, ki je življenje posvetil dobri in pravični kavi

 

Lani smo v Evropo uvozili več kot tri milijone ton kave. Slovenci pa smo, vsaj če gre verjeti statističnim ugotovitvam, glede na količino zaužite kave na četrtem mestu na svetu, pred nami so le Finci, Norvežani in Nizozemci. Zato ni čudno, da imamo prav v Sloveniji tudi avtorja najboljše knjige o kavi na svetu, doktorja Božidarja Jezernika.

 

Tako kot pri vsaki stvari pa tudi pri pretiravanju s kavo lahko pričakujemo stranske učinke, o katerih nam je več povedala doktorica Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

 

Kava se je pri nas začela pojavljati v 17. stoletju, k nam je prišla iz Italije. Veljala je za eksotični napitek, prodajali pa so jo v lekarnah, a le na recept. Slovenci imamo še vedno najraje kavo, ki je dokončno obdelana v Italiji in med bolj priljubljeno gotovo sodi kava Illy. Daria Illy je že četrta generacija ene najbolj uspešnih družin v svetu, povezanih s kavo. Zavzema se za izobraževanje na področju kave, enakopravnost žensk v industriji pridelovanja, etičnost in transparentnost delovanja podjetja.

 

Iz Italije pa izhaja tudi beseda »barista«, s katero označujemo človeka, ki je strokovnjak za pripravo kavnih napitkov. Renata Kočevar je učiteljica kuhanja kave, ki poučuje na prvi slovenski uradni šoli za natakarje, in državna prvakinja v kuhanju latte kave, kar na kratko pomeni, da na kavo riše vzorce z mlečno peno.