Intervju

Ivan Cankar in katalonske sanje o svobodi

Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor

Quim Torra1
foto: Alen Milavec/Bobo

Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.

56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.

Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …

“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”

INTERVJU: “Sanjam o svobodi”

Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?

Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.

Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.

Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!

Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono? 

V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.

Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.

Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.

Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.

Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.

Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?

Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.

Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj. 

Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem  procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.

Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?

Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.

Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj? 

Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.

Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?

Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.