V Franciji martinovanja ne poznajo

Nekaj dni po enem največjih slovenskih praznikov, Martinovem, smo v eni najbolj poznanih vinskih regij v najbolj vinsko razvpiti državi preverjali, kako praznik vina obeležujejo v Alzaciji.

Yvan Zeyssolff

Naš najbolj čaščeni svetnik,  h kateremu vsaj enkrat na leto ‘molijo’ tudi zapriseženi ateisti,  je sveti Martin. Kot sin rimskega vojaka se je rodil v začetku 4. stoletja na Madžarskem,  kot rimskega vojaka pa so ga poslali na služenje v Galijo, današnjo Francijo. Tam je doživel razsvetljenje, postal misijonar, v Toursu pa so ga  izvolili za škofa. Legenda pripoveduje, da  je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Umrl je 8. novembra 397, dan njegovega pogreba, 11. november,  pa je njegov godovni dan, ki ga pri nas priznavamo  za dan, ko se mošt spremeni v vino.

Yvan Zeyssolff  je neposredni potomec 11. generacije iz družine pridelovalcev vin iz kraja Gertwiller kakih 30 kilometrov južno od Strasbourga v Alzaciji. Vinsko klet Zeyssolff je leta 1778 ustanovil njegov  prednik Jean-Daniel  Zeyssolff.

“Mi ne poznamo martinovega, vinogradniki praznujemo dan svetega Vincenca, ki je zaščitnik vinarjev v Franciji. Pravzaprav se niti ne spomnim, katerega dne goduje. Tudi kakšnih posebnih običajev nimamo s katerimi bi v Alzaciji obeležili ta dan. Pri nas imamo sredi poletja vinski festival  v bližnjem mestu Barr, kjer se vinarji v prvem tednu oktobra predstavimo letino in pokušino mošta.”

Še najbližje našemu pojmovanju martinovega so v vinsko najbolj razvpiti državi in državi, kjer je sveti Martin pretežni del življenja in tam tudi umrl, v  obdobju pred božičem, decembra, ko ljudje najbolj množično v letu obiskujejo vinske kleti.

“Decembra praktično vsaka vas in mesto v Alzaciji pripravi svoj božični sejem in k obisku sejma sodi tudi obisk vsaj ene vinske kleti. Gostom pa ne postrežemo gosi ali race,  v najboljšem primeru coq au vin. Ne gre pa brez kislega zelja s svinjino pa tudi  znamenite alzaške mesne pite. V dnevih okoli novega leta pa morajo biti na mizi  gosja jetra.”

Alzacija je podobno kot Slovenija dežela na prepihu, skozi zgodovino so se tam izmenjevali  francoski in nemški vladarji, vinogradništvo je bilo skoraj uničeno v  tridesetletni vojni in  kasneje v Francoski revoluciji,  a na kolena je vinogradništvo dobesedno spravila trtna uš in bolezni  pred dvema stoletjema.

“Na te konce sveta so vinsko trto prinesli že Rimljani. Vse od takrat se tu ukvarjamo z vinom. Nekoč do bila  vina iz Alzacije  najbolj cenjena in najdražja vina po vsej Evropi. Potem pa je v pred 200 leti prišlo do katastrofe: zaradi plesni in trtne uši so bili vsi vinogradi uničeni. To so bili najhujši časi za Alzacijo:  desetletja dolgo je  trajalo, da so naši predniki spet obnovili vinograde.”

V Alzaciji imajo pretežno bela, suha vina. Rizling,  silvanec, beli pinot. V družini  Zeyssolff so najbolj ponosni na vino Klevener de Heiligenstein. Trte za to vino je leta 1742 prinesel iz južne Tirolske v Alzacijo nek plemič. V celotni Alzaciji, ki ima približno 15 tisoč hektarjev vinogradov, da ga lahko pridelujemo  le  45 ha, kar pomeni le na slabih 0’3 % površin. Ivanov oče je bil v 60ih letih eden prvih vinarjev v Alzaciji, ki je začel vina polniti v buteljke, kar je danes pravilo. Tam namreč sploh ne smejo prodajati vina v rinfuzi, torej na litre. Predpisano imajo celo obliko steklenice, le pri barvi stekla so dovoljena odstopanja.

“Prodaja v Franciji je v redu, nimam se kaj pritoževati. Kar 70 odstotkov letne proizvodnje prodam v Franciji, 15% neposredno v kleti. Ostalo gre v izvoz, predvsem ZDA, pa tudi v države EU. Edina težava, ki jo imamo pridelovalci vin v Alzaciji je, da v trgovinah izven Francije naša vina postavijo na polico z vini iz  Nemčije ali Avstrije. To nas moti. Res smo bili v zgodovini pogosto pod Nemčijo, ampak mi smo že dolgo samo Francozi.”

Držina Zeyssolff pa je, kot so bili pogosto v zgodovini, pred veliko prelomnico.  Yvan se trudi pridobiti certifikat organsko pridelanih vin, zato že vrsto  let namreč svoje vinograde obdeluje izključno po principih biodinamičnega vinogradništva in  ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev.