Na Marsu pristalo več kot dva milijona vozovnic z Zemlje

Nasina sonda Insight naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje

foto: Aynur_zakirov/Pixabay

Po 6-mesečnem potovanju je okoli 21. ure po našem času na Marsu pristala Nasina sonda Insight, ki naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje in drugih kamnitih planetov v notranjem delu našega Osončja. Gre za prvi pristanek na Marsu po petih letih. V primerjavi z zadnjima odmevnima misija Opportunity in Curiosity bo tokratna sonda statična. S sabo nosi seizmoemter in instrument, s katerim bo lahko merila prevajanje toplotnega toka znotraj Marsa, in druge instrumente, ki bodo pomagali ugotavljati lastnosti Marsove notranjosti, je pojasnila astrofizičarka na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Dunja Fabjan.

Eno od vprašanj, ki jih naslavlja tokratna misija, je, kako sta nastala Mars in Zemlja. “Sta iz enake snovi, a vendar zelo različna. S temi podatki se nadejamo, da bi lahko bili bliže razumevanju razlik med planetoma.”

Pristanek je bil po njenih besedah precej negotov. Takoj po prihodu v Marsovo ozračje “se bo začelo sedem minut groze, ko ne bomo vedeli, kaj se dogaja z njo. Če je preživela stik z Marsom, bomo izvedeli torej z nekaj minutno zamudo“. Zraven sicer letita še dva majhna demonstrativna satelita, ki bosta pomagala pri posredovanju podatkov nazaj na Zemljo. Po njenih besedah gre za prva tovrstna satelita, ki bosta letela zunaj Zemljine orbite.

Uspešna manj kot vsaka druga misija

V zadnjih desetletjih smo z Zemlje na Mars poslali nekaj manj kot 50 misij, nad slabo polovico je bedela Nasa. “Samo 40 odstotkov je bilo uspešnih, da so torej uspešno pristale na Marsu. Ta rdeči planet je sicer blizu, a ima veliko nevšečnosti.” Naslednji dve načrtovani misiji sta Nasina Mars 2020 in pa misija Evropske vesoljske agencije ExoMars in obe bosta poskušali najti sledi življenja na Marsu.

Do tega, da bi poskušali naseliti Mars, pa je po besedah sogovornice še daleč. “Omenja se leti 2030, 2040, vse več narodov je zainteresiranih za kolonizacijo Marsa, a bo treba rešiti še kar nekaj tehnoloških in drugih težav in ovir.” Večina vesoljskih agencij se sicer po njenem preusmerja v to, da bi poskušali najprej spet pristati na Luni in šele nato na Marsu.

“Naš bližnji cilj je Luna in šele nato Mars.”

“Vstopnice” za Mars dobili tudi Slovenci

Zanimivost te misije je sicer tudi to, da na rdeči planet nosi čip z več milijoni imen. “Ko so izbirali ime za misijo, so ljudi pozvali, naj pošljejo svoje ime. Na čipu naj bi bilo zapisano tudi približno 1000 imen, ki so jih poslali Slovenci.”

Nasa je izdala tudi več kot 2 milijona takih "vozovnic" za Mars

foto: NASA

Nova destinacija: Jezero

Nasa je sicer pred dnevi sporočila lokacijo pristanka naslednje načrtovane misije Mars 2020. Za zdaj še neimenovana sonda, ki naj bi na Marsu pristala v začetku leta 2021, naj bi iskala dokaze življenja na mestih, kjer je bila na rdečem planetu nekoč voda. Izbrali so si starodavno rečno delto, imenovano po istoimenskem kraju v Bosni in Hercegovini, Jezero.