Upor poražencev globalizacije

Zakaj lahko navkljub dobrim gospodarskim razmeram uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Kako so rumeni jopiči uspeli s pritiskom na Emmanuela Macrona?

foto: Roger Jones

Vsakič znova, ko izvemo za kakšno novo čudaško izjavo ali dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se začudimo, kako je sploh mogoče, da so volivci v državi z dolgoletno demokratično tradicijo na svobodnih volitvah podprli osebo, ki ne le da ne spoštuje niti osnovnih pravil bontona, ampak z nepremišljenim početjem svoji državi celo namerno škoduje.

Marsikdo je prepričan, da so bili volivci pri svoji izbiri zavedeni, saj naj ne bi imeli vseh potrebnih informacij, ki so nujne za razumno odločanje. Zaradi obilice medijev, ki ne razločujejo dovolj jasno med preverjenimi in lažnimi novicami, si volivci niso mogli ustvariti realne predstave o dogajanju v družbi, zato na volitvah niso izrazili svoje “prave” volje.

Ameriški politolog Ian Bremmer v knjigi Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018) zagovarja nasprotno trditev, da volivci nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili.

“Trump je bil edini resni kandidat, ki je nastopal zunaj sistema. Lahko bi rekli, da je nastopal kot nekakšen lumpenbogataš. Trump ni problem naivnosti ljudi, je samo simptom. Osnovni problem je v načinu funkcioniranja sistema. Brez razmisleka zunaj danih okvirjev ne bo resne alternative,” razmišlja filozofinja, dr. Alenka Zupančič.

Volilno podporo za ideje in kandidate, ki niso pogodu politični in družbeni eliti, lahko primerjamo z metanjem granitnih kock v simbole oblasti. Kaj se lahko naučimo iz britanskega brexita in francoskega upora rumenih jopičev? 

Bremmer zagovarja hipotezo, da volilne uspehe politikov, kakršen je Trump, in referendumskih pobud, kakršno je bilo glasovanje za izstop Velike Britanije iz EU, ne smemo razumeti kot uresničitve želja volivcev, ampak kot protest proti političnemu sistemu, za katerega ljudje nimajo več občutka, da deluje v njihovem interesu. Mnogo ljudi namreč ne verjame več, da bodo v prihodnje živeli enako dobro, kot so živeli doslej. Resno jih skrbi, da se bo njihov status in status njihovih bližnjih še poslabšal.

Sogovornika:

“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšno bo šele vzdušje, ko se bo globalna ekonomija v prihodnjih letih obrnila na slabše? Kako bo s populizmom?”

Intervju z Ianom Bremmerjem v celoti

“Globalizacija in segregacija gresta z roko v roki. Več kot imate tega kvazi odprtega kapitala, bolj se na drugi strani gradijo vidni in nevidni zidovi.”