Naši medvedi od Jadrana do Atlantika

Več kot 100 slovenskih medvedov in njihovih potomcev naseljuje gozdove od Italije do Španije

foto: Matija Stergar

V začetku oktobra so strokovnjaki z Zavoda za gozdove v lovišču Jelen v snežniških gozdovih ujeli dve medvedji samici, ki so ju francoski partnerji s posebnim transportnim vozilom prepeljali v Francijo in ju v zahodnih Pirenejih izpustili na prostost. Medvedki sta stari šest in sedem let, torej mladi samici v odlični formi, težki 140 in 150 kilogramov. Čeprav smo tja poslali le dve medvedki, je zelo verjetno, da se bo v tistem delu Pirenejev, kjer živita le še dva medveda, že spomladi populacija povečala morda celo na osem medvedov, saj sta tako Claverina kot Sorita breji, rjave medvedke pa po navadi skotijo dva mladiča. Marko Jonozovič z oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije pravi, da gre za naključje, da so poslali domnevno breji samici. Želje in zahteve partnerjev v projektu so sicer zelo natančne, saj ni vsaka žival, ki jo ujamejo pri nas, primerna za preselitev in doseganje ciljev, ki so si jih zastavili.

medvedka Sorita, oktober 2018

foto: Marko Jonozovič

“Čeprav je prevoz dolgotrajen, več kot en cel dan in so medvedki pričakali protesti ter zapore cest, se samici počutita dobro, izpust pa je bil opravljen po vseh strokovnih zahtevah.”

 

Sodelovanje s Francijo in projekt naseljevanja slovenskih medvedov v Pireneje ima dolgo zgodovino. V letih 1996 in 1998 so na mejo med Francijo in Španijo poslali prve tri medvede, potem pa sta leta 2006 Slovenija in Francija podpisali medvladni sporazum in že isto leto so tja poslali še pet medvedov. Projekt je izjemno uspešen, saj so slovenski medvedi močno okrepili tamkajšnjo populacijo, ki je bila tik pred izumrtjem. Danes je tam že dobrih 40 medvedov, največ v osrednjem delu gorovja, manj pa na vzhodu in zahodu, kamor so odpeljali zadnji dve medvedki. Med vsemi preseljenimi slovenskimi medvedi pa močno izstopa alfa samec Pyros, eden prvih v Francijo odpeljanih medvedov, ki je oče ali ded kar treh četrtin vseh tamkajšnjih medvedov in je zato postal že prava legenda.

“Zadnji podatki o še živečem Pyrosu so s konca zime 2017. Ta medved je dočakal zelo visoko starost – vsaj 29 ali 30 let, kar je za to vrsto zgornja biološka meja.”

Projekt naseljevanja medvedov v Pireneje je projekt treh držav: Francije, Španije in Andore. Pri naseljevanju slovenskih medvedov je Francija najdejavnejša, drugi dve sta pasivnejši. V Andoro medveda še niso poslali, v Španijo pa je odšel le en slovenski medved. Sicer pa so medvede iz Slovenije prvič preselili leta 1993 v sosednjo Avstrijo. Na Spodnjo Štajersko so poslali tri slovenske medvede. Sprva je bil projekt izjemno uspešen, v nekaj letih je populacija narasla na med 20 in 25 živali, a so jih divji lovci v Avstriji do zadnjega postrelili.

nalaganje medvedke Hvale v vozilo za transport v Francijo, 2006

foto: Žiga Živulovič, Foto BOBO

“V Avstriji so pristojni obravnavali več primerov divjega lova in pri posameznikih našli preparirane ostanke uplenjenih medvedov.”

Svojih medvedov Avstrija danes nima več, posamezni pridejo k njim iz Slovenije ali Italije, ki so po večini tudi naši. Naselitev v Dolomite pa je namreč najbolj uspešen projekt naselitve. V  deželo Trento na Južnem Tirolskem so namreč med letoma 1998 in 2000 preselili deset slovenskih medvedov. Po podatkih Marka Jonozoviča pa je bil do nedavnega živ le en tja poslan medved. Populacija, ki je do preselitve štela le nekaj osebkov, pa se je dvignila krepko čez številko 60. A dodatnih naselitev zaradi javnega mnenja ne načrtujejo.

prenos medvedke Paloume so vozila za transport v Francijo, 2006

foto: Žiga Živulovič, Foto BOBO

“V zadnji treh letih se je javno mnenje tam obrnilo v negativno smer. V tem času je bilo nekaj posameznih stikov medveda z ljudmi in nekateri so se končali tudi s poškodbami.”

In čeprav imajo stabilne populacije rjavega medveda tudi nekatere druge države v Evropi, denimo Švedska in Finska, pa Romunija, Hrvaška in Bosna, jih nobena od njih ne pošilja v druge države, le Slovenija. Švedski in finski medvedi za preselitev v Alpe in Pireneje niso primerni, saj se gensko preveč razlikujejo od lokalne populacije, druge države z medvedom pa ne premorejo dovolj strokovnega znanja in njihove pristojne službe pred leti še niso bile organizirane na taki ravni, da bi lahko izpeljale tako logistično in birokratsko zapleteno operacijo, kot je preselitev medveda.

“Medvedi so živali, ki se dobro in hitro prilagodijo na novo okolje, tako prehransko kot bivalno. In vsi naši medvedi so se.”

 

izpust medvedke Maje leta 2002, Dolomiti

foto: Marko Jonozovič

Slovenija je torej najuspešnejša izvorna država za doseljevanje medvedov v države po Evropi. Medvedov imamo očitno dovolj, tudi populacija volkov je stabilna in se povečuje, imamo pa pri nas težave z risi. V Sloveniji in njeni okolici so risi izumrli v začetku 20. stoletja, v 70. letih smo tri pare risov uvozili iz Slovaške. Zaradi medsebojnega križanja imajo njihovi potomci slab genski zapis in so zato izjemno občutljivi za vse bolezni in tegobe.

 

“Sodeč po monitoringu, ki ga izvajamo že desetletja, ocenjujemo, da imamo pri nas od 10 do 15 risov. Imajo pa zaradi parjenja v sorodstvu res velike genske težave.”

Za rešitev risje populacije je pripravljen podoben scenarij kot v Pirenejih ali Dolomitih. S sedmimi pari oziroma štirinajstimi risi iz Slovaške in Romunije naj bi okrepili populacijo risov tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Pri nas je za naselitev že vse pripravljeno: dogovori podpisani, postavili so posebne odbore za aklimatizacijo risov, prve osebke pa pričakujemo že to zimo ali spomladi.