Aktualno

Kemiki namesto kvadrilijonov in kvadrilijard raje uporabljajo enoto mol

Kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor

huš foto0
foto: Maja Ratej

Američani danes zaznamujejo “mole day“. Mole v angleščini pomeni krt, je pa tudi izraz za posebno mersko enoto, ki je v kemiji skorajda tako samoumevna kot je vsem nam zrak, ki ga dihamo. Pa se iz svojih šolskih let še spomnite, kaj je to mol? Ne govorimo o največji mestni občini v Sloveniji, temveč o merski enoti in konstanti, ki je tudi za ne-kemike zelo fascinantna. Maja Ratej je za raziskovanje mola namenoma izbrala prav današnji dan. Njen sogovornik je bil dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani.  

Danes smo 23. oktobra, 23. 10, in kot vsak drug dan bosta minutni in urnik kazalec dvakrat v poziciji, ko bo ura kazala dve minuti čez šesto. Ta kombinacija števil 6, 2, 10 in 23 na prvi pogled ni nič nenavadnega … no, pri tistih, ki se navdušujejo nad kemijo, pa bi tudi v fazi trdnega spanja sprožila en in isti odgovor.

“Mol je ena tistih besed, ki imajo jasno določen dom – kemijo. Molekule so majhne in kemiki namesto kvadrilijonov in kvadrilijard raje uporabljajo enoto mol. Sliši se bolje.”

Ja, namesto kvadriljonov in tistih veliko veliko večjih merskih enot so v kemiji in fiziki preprosto dogovorjeni, da je v enem molu 6,02 x 1023 delcev. To je ogromno. 10 in 23 ničel. To konstanto si je v 19. stoletju zamislil italijanski plemič, fizik in kemik s prav tako ogromnim številom črk v imenu: Lorenzo Romano Amedeo Carlo Avogadro di Queregna e di Cerreto. Z njim je v načrtovanje kemijskih in fizikalnih reakcij vnesel več reda in točnosti.

“To je enako število molekul, kot je atomov v 12 g čistega izotopa ogljika-12. In zakaj ga sploh potrebujemo? Ker se atomi srečujejo v celih številih. Tako kot ne kupimo 840 gramov jajc, ampak 12 jajc, in na večerjo ne povabimo 500 kilogramov, ljudi ampak 6 prijateljev, tudi kemijske reakcije potekajo med atomi in ne kilogrami.”

Dr. Mateja Huša, ki je že vse življenje navdušen kemik in mol izgovori kar nekajkrat na dan, je Maja vprašala, kako bi si lahko najbolje predstavljali en mol. “Žlica vode,” je odvrnil, “v eni žlici je 6 krat 10 na 23 molekul vode“.

“Predstavljajva si, da bi te molekule označila in pomešala po vseh oceanih na svetu. V vsakem litru morja bi našli 500 teh molekul.”

Nepredstavljivo mnogo teh majcenih molekul si je mogoče predstavljati tudi drugače.

“V 1 molu je 1000-krat več molekul kot je vseh zvezd v vesolju. In na Zemlji je 10.000-krat manj zrnc peska kot je 1 mol.”

Če bi med vse Zemljane razdelili 1 mol evrov, bi lahko vsak človek porabil milijon evrov. Vsak dan naslednjih 300.000 let. Ali pa če bi z zrni riža posuli vse kontinente sveta: če bi jih uporabili en mol, bi bilo vso kopno zasuto z rižem do višine 75 metrov.