Letošnje poletje v marsikakšnem pogledu res ni povprečno. Skoraj ga ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še nadpovprečno radodarni s strelami. Koliko več jih je v preteklih dneh zarezalo po nebu, bo odgovarjal Goran Milev, strokovnjak z Elektroinštituta Milan Vidmar. Z njim bomo pretresli tudi, kako ravnati, ko okoli nas besnijo strele in koliko energije se običajno sprosti med tovrstnimi poletnimi nevihtami.
Letos poleti skoraj ni dneva, ko se ne bi izpod neba pocedil kakšen naliv, za nameček pa so črni nevihtni oblaki še radodarni s strelami
Maja je v Sloveniji udarilo štirikrat več strel od nekajletnega povprečja, medtem ko junij in julij s strelami nista odstopala od povprečja. Res pa je, ugotavlja Goran Milev, vodja področja Sistema Scalar na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani, da smo imeli letos zares veliko nevihtnih dni. Maja, junija in julija 2017 je bilo vsak mesec od 10 do 15 dni brez neviht, letos pa je bilo v vseh treh mesecih skupaj komaj 11 nenevihtnih dni. Nevihte so svojevrsten fenomen v naravi, dodaja.
Energija, ki je potrebna za to, da nastane nevihtni oblak, je primerljiva s količino energije, ki se je sprostila med eksplozijo atomske bombe v Hirošimi.
Kaj pa potencial strele za hranjenje električne energije? “Kaj takega bi bilo zelo težko ujeti in zajeziti,” poenostavljeno pojasnjuje Milev. A če strele za zdaj še ne bodo poskrbele za električno oskrbo, o kateri sanjajo futuristi, so v daljnji preteklosti morda “zanetile” življenje na planetu. Življenje se je namreč razvilo iz organskih molekul, vlogo pri njihovem nastanku pa naj bi imele prav strele.
Verjetnost, da vate udari strela, je v Evropi podobna tisti, da zadeneš na lotu. Slovenija je sicer med bolj izpostavljenimi regijami, še najpogosteje se bliska na južnih obronkih Alp.
