Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez
Boris Cavazza je slovenski odrski alfa samec. Spominja se, kako je kot mladenič v Milanu čez dan delal, ponoči pa se šolal. Nekoč mu je neka gospa rekla, naj gre v Piran na Pomorsko šolo. Takrat je prvič okusil morje: “Pomočil sem prst v vodo, dal v usta in ugotovil, da je morje slano.”
Pravi, da ni nastopač in da je bil dolgo časa anonimen. “Že celo življenje poslušam, da sem bil frajer. Nisem bil noben frajer, bil sem čisto navaden človek. Sem si pa pozneje priboril neki status, ne frajerja, ampak kolikor toliko dobrega igralca. Ne verjamem, da sem dobrega videza. Če je kdo dobrega videza v naši družini, je to Sebastian.”
Pomorščak je v šestdesetih plesal v pristaniščih, kjer je spoznal marsikatero mlado dekle. Ker je šlo veliko moških s trebuhom za kruhom v Ameriko, ni manjkalo samskih deklet: “Fantov nas je bilo 10 ali 15, žensk pa 100. Ko je začela igrati glasba, se je sprožil stampedo. Ženske so pritekle in se borile za vsakega izmed nas, grabile so!”
