Misija Gaia Evropske vesoljskega agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca
Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.
Sogovornika:
-Dr. Anthony Brown, vodja podatkovnega konzorcija misije Gaia
-Prof. Tomaž Zwitter, astrofizik in vodja slovenskih sodelavcev misije Gaia
Rezultati misije Gaia odpirajo pogled v zgodovino vesolja in uresničujejo idejo časovnega stroja; osupljiva je tehnična natančnost misije, saj je zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni
Misija Gaia Evropske vesoljske agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca.
Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili.
O dognanjih Gaie se bomo pogovarjali z dr. Anthonyjem Brownom, vodjo analitičnega in podatkovnega konzorcija misije, pri kateri sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Končni cilj misije Gaia sta izdelava tridimenzionalne karte naše Galaksije in odgovor na vprašanje o njeni sestavi, nastanku in evoluciji.
Glasba je lahko različno bogata, preprost ton lahko obogatimo z barvo, harmonijo, dinamiko, šumi. Tako je umetnik Jamie Ferguson z zvokom ponazoril povečevanje količine informacij v katalogih zvezd skozi čas.
Prvi seznami so bili skromni, le tu in tam kak ton, potem se živahnost povečuje, in ko vključimo objavljene rezultate misije Gaia Evropske vesoljske agencije, gotovo slišimo zvočno predstavo, kot je še ni bilo.
“Gaia rocks” je kratek povzetek enega od objavljenih znanstvenih člankov, ki opisujejo izjemne rezultate o strukturi in zgodovini naše Galaksije, ki je zdaj na voljo svetu.
Misija Gaia je zelo natančna. Izmerila bi lahko debelino človeškega lasu prek Atlantika ali pa velikost evrskega kovanca na Luni.
Zanimivosti:
Gaia opazuje s točke, ki je milijon kilometrov in pol od Zemlje v nasprotni smeri, kot je smer proti Soncu.
- Kdaj bi torej lahko videli Gaio na našem zemeljskem nebu? Gaio na zemeljskem nebu lahko vidimo ponoči, saj smo tedaj tudi mi obrnjeni proč od Sonca. Je pa videti precej temna, saj proti Soncu in s tem proti Zemlji gledajo njeni solarni paneli, ki so, razumljivo, precej črni.
- Kako pa je Zemlja videti s satelita Gaia? Ker je Gaia z Zemlje v nasprotni smeri kot Sonce, vidimo z Gaie temno, to je nočno stran Zemlje (in Lune). To je pomembno, saj tako z Zemlje odbita svetloba ne moti opazovanj, ki bi jih povzročilo spremenljivo osvetljevanje in s tem gretje in hlajenje satelita.
