Grenki slovenski med

"Medena afera" in nehoteno posploševanje sta najbolj prizadela številne čebelarje, ki pridelujejo neoporečen med

foto: Nick Perla

Jaz se počutim slabo,” pripoveduje Jože Kokl, čebelar iz Potoč pri Preddvoru, iz družine, v kateri se že štiri desetletja ukvarjajo s čebelarstvom, danes pa skrbijo za 200 čebeljih družin. Kot pravi njegov sin Tomaž Kokl, prav tako čebelar, so se “do zdaj borili, da bi bil neoporečen, ta afera pa je uničila ves ugled“.

Čebelarji se že od zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja spopadajo z varojo, škodljivcem, ki ogroža zdravje čebel in čebeljih družin. “Gre za bolezen, ki pri čebelarstvu povzroča največjo gospodarsko škodo. Če je čebelar ne zdravi, bi lahko v dveh letih ostal brez čebel,” pojasnjuje dr. Peter Kozmus iz Čebelarske zveze Slovenije, tudi sam čebelar in strokovnjak za kranjsko čebelo.  

Pri iskanju možnosti za njeno zatiranje tako čebelarji že leta iščejo rešitve, nekateri med njimi tudi take, ki obljubljajo dvomljive bližnjice. Taki sumljivi “naravni” pripravki so v obtoku že kar nekaj časa. Na primer v arhivu foruma spletne strani slovenski-čebelarji.com lahko tako beremo o posvetovanjih čebelarjev v zvezi z uporabo nepreverjenih in sumljivih snovi in trgovcev z njimi. “Med čebelarji se je govorilo, da nekateri odhajajo na Vrhniko po zdravila, ni se vedelo, kaj je v zdravilih, zato je Čebelarska zveza pozivala k preiskavi. Verjetno je šlo za zaprt krog, te govorice so prihajale zelo poredko,” pripoveduje Kozmus.

Zakaj so čakali deset let?

Sumljivi trgovec, ki ga je pred dnevi v posebnem poročilu razkrila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, naj bi bilo vrhniško podjetje Apis, lastnika Marka Debevca so v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi nedovoljene nezakonite distribucije zdravil. V tokratni preiskavi, ko so inšpektorji opravili navidezen nakup, odrejena pa je bila tudi hišna preiskava, so zasegli številne kemikalije. Po besedah dr. Jerneja Drofenika iz Uprave za varno hrano so našli “15 različnih snovi, fitofarmacevtska sredstva, ki so v Evropi prepovedana in se v kmetijski rabi ne smejo uporabljati”. Te snovi so amitraz, rotenon in klorfenvinfos.

Ob tem v Upravi za varno hrano napovedujejo novo obsežno preiskavo, v kateri bi se posvetili predvsem čebeljemu vosku, ki lahko prav tako vsebuje nevarne kemikalije, še posebej sporen pa naj bi bil zaradi mešanja satja med čebelarji.

Uprava za varno hrano je ob tem tudi ovadila Debevca, ki naj bi kar desetletje nezakonito izdeloval fitofarmacevtske izdelke za odpravo varoje pri čebelah in  jih prodajal na črnem trgu. A zakaj se desetletje ni koreniteje ukrepalo? Direktor Uprave za varno hrano dr. Janez Posedi je zanikal neaktivnost uprave. Po njegovih besedah so proti njemu ukrepali že nekajkrat, a se je vedno uspešno prilagodil. Ostrejše ukrepanje jim je omogočila šele nedavno spremenjena zakonodaja, ki po novem dovoljuje tudi preiskave v zasebnih prostorih.

Kriva predraga zdravila?

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali del vzrokov za odločanje nekaterih čebelarjev za trgovanje z vrhniškim trgovcev tiči tudi v ceni uradno predpisanih zdravil, ki so obvezna in za marsikoga draga. Slovenija ima po Posedijevih besedah to posebnost, da za zdravje čebel skrbi Nacionalni veterinarski inštitut, ki ureja tudi distribucijo zdravil. “Cene v Sloveniji bistveno odstopajo od cen drugod, s tem je povezanih več vprašanj.

Manj kot polovica jih uporablja predpisana zdravila

Kot je pojasnil dr. Tadej Malovrh, predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta, je odstotek čebelarjev, ki čebele zdravijo z uradno registriranimi zdravili, majhen:

“V Sloveniji je bil leta 2014 odstotek preskrbe z uradnimi zdravili od 22 do 32-odstoten, letos pa opažamo 10-odstotni porast.”

Malovrh del krivde za to pripisuje tudi Čebelarski zvezi: “Pričakoval bi, da ČZS v tem položaju sodeluje z veterinarji, imam občutek, da ČZS in njeno ožje vodstvo nenehno iščeta razloge, da preskrba ne steče tako, kot je treba.A vendarle naj nas ti podatki ne napeljejo k napačnemu in posplošenemu sklepu, opozarja. “Želim, da je to jasno poudarjeno: ne gre za vse čebelarje – nekateri delajo dobro in imajo neoporečen med. Njim se je zgodila kar velika krivica.

V Čebelarski zvezi ob tem poudarjajo, da čebelarjem ponujajo vse potrebno svetovanje. 

Vsako leto imamo več deset usposabljanj na to temo. Če upoštevajo naše napotke, je med lahko varen.” – Andreja Kandolf Borovšak

Medena afera je marsikoga streznila, a vendarle, kot svari ekološki čebelar Franci Trček, ugled slovenskega medu ne sme biti omajan, spremeniti pa se morajo nekateri čebelarji. “Čebelarji se bodo morali zamisliti, spremeniti način zdravljenja, ki samo niti ni tako zapleteno. Samo preklopiti bo treba na to, zamenjati vosek in bo.