{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=148&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=148&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=41","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=148&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"115758","attributes":{"wp-id":440529,"date":"2020-07-08T00:11:07+02:00","modified":"2020-07-21T16:45:03+02:00","slug":"zapisi-iz-mocvirja-74","post-type":"post","title":"Končno smiselno poimenovanje pokrajin","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/zapisi-iz-mocvirja-74/","content":"

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize.

Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili. Čemu smo v redakciji tako zelo črnogledi in novi skupini ne dajemo niti odstotka možnosti, da ji uspe? Ne navsezadnje so v njej zbrani srčni in strokovni ljudje! A težava se ne skriva v komisiji, temveč se skriva globoko v genomu Slovenca.

Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.

In kje so se pokrajinci zataknili tokrat? \"I, pri imenih seveda …!\" Komisija je najverjetneje, ker je hotela narediti vtis, da nekaj dela, prišla na plan s predlogom imen prihodnjih pokrajin! Še preden se je uspel nanjo vsuti ves srd prihodnjega regionalizma, jim jih je napela neka druga komisija. In to tista, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen – mogoče v svoji nevednosti niste vedeli, da jo sploh imamo. No, in predsednik te komisije je predsedniku one druge komisije pojasnil, kako se stvari streže. Komisija za sestavljanje pokrajin je prihodnje pokrajine poimenovala recimo Pomurska pokrajina, pa Štajerska pokrajina, pa Savinjska pokrajina, pa Gorenjska pokrajina, pa Zasavsko-posavska pokrajina. In je predsednik komisije, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen, vzrojil, da to pa ni ničemur podobno, ker so v predlogih imen tako avstro-ogrska zgodovinska imena kot reke in mesta ter da je vsa ta solata tako daleč od standardiziranja, kot je le lahko. Zato je prišel s svojim predlogom, ki je – resnici na ljubo – logičen in torej idealen za standardiziranje. Pokrajine bi se imenovale po največjem mestu v pokrajini in pika. Razen Ljubljane in Maribora. Ta dva bi imela svoj mestni izvenpokrajinski status – pa še pokrajina bi se imenovala po njima. Se pravi Ljubljana bi imela Mestno občino Ljubljana in Ljubljansko pokrajino. Kar bi italijanskim turistom, ki prihajajo gledat božične lučke, zvenelo tako domače.

Hočemo povedati, da če so se snovalci zataknili že pri imenih, kako se bodo šele zataknili pri denarju, ki ga bodo pokrajinam dodeljevali jeseni. Ampak ker ni v naši navadi brezplodno kritizirati in ker lahko vsak daje predloge, če so le umestni, poskusimo obema komisijama pomagati. Dejstvo je, da se nikoli ne bomo zedinili o imenih, dokler bomo operirali z besedami. Preveč lokalpatriotizma, slepega ponosa, stereotipov in puhloglavosti je obešeno na ta imena, da bi recimo Gorenjec, ki živi v Tržiču, \"pr' moj' veri\" dovolil, da ga vtaknejo v \"kranjsko pokrajino\"! In tako naprej in tako nazaj. Zato je treba prenehati s poskusi poimenovanja pokrajin z besedami in jih poimenovati s številkami. Če gremo lepo po vrsti in uporabimo imena pokrajin, kot jih je uporabila komisija za pripravo pokrajinske zakonodaje, in jih v nadaljevanju nadomestimo z našim domiselnim načinom poimenovanja …

Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.

Tako bi dobili racionalna, nečustvena in predvsem učinkovita poimenovanja, ki pa imajo resnici na ljubo še vedno slabosti. A tudi zanje smo našli rešitev. Če vzamemo goriško pokrajino, vemo, da se Tolminci ali recimo prebivalci Kobarida, sploh pa Bovca nočejo poistovetiti z Gorico. Raje skočijo v Sočo ali gredo jest k Ani Roš … In ker Posočje očitno ni pokrajina, bodo tamkajšnji ljudje pisali peticije, dokler ne bodo politiki popustili in dovolili ustanovitve nove pokrajine, ki bo nato srečno bdela nad petimi občinami, ki so tam doma.

Na srečo naš numerični sistem takšen razvoj dogodkov predvideva in preprečuje. Ob številki posamezne pokrajine bi dodali še štiri črke za štiri strani neba, in sicer \"A\" za sever; \"B\" za jug, \"C\" za vzhod in \"D\" za zahod. Tako bi se Posočje imenovalo: \"Pokrajina 9A\". Prelepo ime za prelepo dolino, ki pa nikogar ne žali, nikogar ne prikrajša za njegovo svetlo tradicijo in nikogar ne odriva od korita državnih vzpodbud. Še naprej – ker vemo, kako so Lendavčani ponosni na svoj stolp in se tudi drugače ne bratijo preveč radi z Murskosobočani, bi jih poimenovali preprosto z 1C. Tradicionalno pa imajo oni iz 1C dobre stike z onimi iz 1A, kot bi se po novem imenovalo Goričko … Mimogrede – 1A je tudi odlično ime za turistično promocijo.

Takšno racionalno poimenovanje prihodnjih slovenskih pokrajin pa bi lahko pripomoglo tudi k njihovemu učinkovitejšemu vodenju. Kmetijsko ministrstvo bo imelo, predvidevamo, s pokrajinami ogromno dela in z našo iznajdljivo rešitvijo bi lahko vse te silne dopise in usklajevanja zmanjšalo na kratka in jasna sporočila. Recimo \"kmet iz B2 na B3\" pomeni, da bodo v Slovenj Gradcu ukinili kmetijsko zadrugo in jo na novo ustanovili v Žalcu. Obratno pa \"kralj iz B3 na B2\" pomeni, da bo tretja razvojna os zaobšla Janševo parcelo.

","excerpt":"Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem","featured-media-id":22398,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174707514","abovetitle":"","subtitle":"Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem","category-text":"False","permalink":"2020/07/zapisi-iz-mocvirja-74/","show-start":"2020-07-21T16:45:00+02:00","show-end":"2020-07-21T17:30:00+02:00","audio-length":"521","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/21/Konnosmiselnopoimenovanjepokrajin4841495.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174707514","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize.

"},{"kind":"html","content":"

Slovenca kot osnovnega gradnika naroda, ki mu je lokalpatriotizem edina resnična religija in ki ima rekordno število občin, ob tem pa vsaka vas joče, da jih je še premalo. Našo lokalpatriotsko naturo je najlepše opisal poet, ki je pred desetletji vzkliknil, kako Slovenci ne moremo biti nacionalisti, ker smo pravzaprav vasisti. Večne sanje se končajo pri lokalni samoupravi, po kateri je vsak Slovenec svoja občina, vsaka vas posebej pa pokrajina. In ta lokalna stališča so trdnejša in bolj srdita kot vsa ostala sodobna prerekanja – vključno z modnimi levimi in desnimi, ki se nosijo to poletje.

"},{"kind":"html","content":"

Pomurska pokrajina bi postala pokrajina št. 1; štajerska pokrajina bi postala pokrajina št. 2; koroško-šaleška pokrajina bi postala pokrajina št. 3; savinjska pokrajina bi postala pokrajina št. 4; zasavsko-posavska pokrajina bi postala pokrajina št. 5; dolenjsko-belokranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 6; osrednjeslovenska pokrajina bi postala pokrajina št. 7; gorenjska pokrajina bi postala pokrajina št. 8; goriška pokrajina bi postala pokrajina št. 9; primorsko-notranjska pokrajina bi postala pokrajina št. 10.

"},{"kind":"html","content":"

Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.

Kot vemo, so komunisti tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti. Priročnik \"Kako prepoznati in uloviti komunista\" so napisali trije izkušeni borci proti komunistom. Gre za svetovne avtoritete s tega področja in veseli nas, da je ob dveh tujih avtorjih tudi naše gore list. To zanimivo in hudo potrebno delo podpisujejo V. Orban, A. Vučič in J. Janša. Ob številnih recenzentih in natančno navedenih virih se priročnik ponaša tudi z izjemnim in bogatim slikovnim materialom, natisnjen pa je tako v različici s trdimi platnicami kot tudi v žepni izdaji, ki jo lahko uporabljamo med lovom samim.

Prva poglavja so splošna in uvid v boj proti komunistom ponujajo tako čistim začetnikom, kot tudi tistim, ki jim je tematika že bolj domača.

Prvo poglavje nosi naslov:
\n
Komunisti – od kot prihajajo in kje živijo.

Takoj ko se komunisti na pomlad vrnejo iz Moskve, začne samica komunista plesti peterokrako gnezdo. Samec je medtem ali na partijskih sestankih ali pa se indoktrinira na bližnji njivi. Samica izleže po navadi tri do štiri jajca, treba pa je vedeti, da imajo komunisti izjemno velika jajca; ena največjih sploh. Samec komunist v gnezdo prinaša črve in manjše sesalce, ob jutrih pa zapoje z značilnim agitpropovskim čivkanjem. Po devetih tednih se v gnezdu, ki je zvezdasto oblikovano, iz velikih komunističnih jajc izležejo komunistični mladiči. Že takoj od začetka so izjemno samostojni, starši pa jih nemudoma indoktrinirajo, kar pomeni, da jim vsako jutro čivkajo, kako so se izlegli iz jajca in da niso del širšega božjega načrta, kot je primer z ostalimi ideologijami, ki se spreletavajo po naših logih in poljih. Mladi komunisti hitro zapustijo gnezdo in se odpravijo delat škodo na polja in v javno življenje ter s kljuvanjem po medijih vznemirjajo širšo družbo. Konec poglavja sklene grafični prikaz komunističnega habitata, kjer avtorji opozarjajo na zanimivo dejstvo, da število komunistov raste v tistih deželah, kjer BDP pada – kar je nasprotno od mišljenja znanega vzgojitelja komunistov K. Marxa.

Drugo poglavje nosi naslov:
\n
Kako uloviti komunista.

Seveda je komunista najlažje uloviti tako, da mu nasuješ soli na rep. Komunist ima namreč enako kot laž kratke noge. Čeprav se mnogi strinjajo, da gre s soljo na repu za najčistejši in tudi najbolj etični način lova na komuniste, danes večina lovcev lovi komuniste s šibrovko. Sol na repu pa še vedno velja za viteški način lova in ni naključje, da so trije avtorji priročnika, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, člani elitnega kluba borcev proti komunistom s soljo na repu.

Kot rečeno, pa je za začetnika najbolje, da komunista poskusi uloviti s šibrovko. Lov na komuniste je namreč eden, ne pa edini način boja proti komunistom. Je pa najbolj priljubljen. Komunisti se najraje zbirajo ali ob jezercih, ali pa v kavarnah in bifejih. Če lovec postavi prežo v bližini takšne vode, bo komunista slej kot prej uplenil in komunistovo rogovje bo lep okras nad kaminom, ali v lovski sobi … Ker je komunist redka trofeja, se je med borci in lovci uveljavil običaj, po katerem uplenjenemu komunistu v gobček zvijejo stran komunističnega manifesta in mu s tem naklonijo zadnji pozdrav. Ker je populacija komunistov na Slovenskem izredno mobilna, niti ne vemo natančno, koliko jih je. Zavod za gozdove sicer razpolaga s približno oceno in tudi z zaščitnimi mrežami, ki jih deli prizadetemu prebivalstvu. Le mreža pod električno napetostjo do neke mere ščiti pred komunisti, je pa že zdaj jasno, da bo treba za to invazivno in tujerodno vrsto najti \"dokončno rešitev\", če bomo hoteli na Slovenskem imeti mir pred njimi.

Kaj s komunistom početi …

Pohvalno so največji borci in s tem tudi lovci na komuniste v vsej Evropi, se pravi V. Orban, A. Vučić in J. Janša, na koncu priročnika zbrali nekaj zanimivih dejstev, predvsem pa receptov, ki so jih poznali naši predniki. Čeprav je meso komunista temno in tudi žilavo, je lahko komunist ob primerni pripravi zelo okusen in hranljiv obrok. Nekateri ga pustijo viseti v shrambi, vse več gospodinj pa jih daje ali v mokro kvašo, ali pa celo v \"sous vide\"! Komuniste lahko pripravljamo kot ostale ideologije, a z nekaj previdnosti. Znano je, da gre nacizem najlepše z zeljem, komunisti pa se zdijo bolj primerni kot samostojna jed. A. Vučić je v priročniku prispeval recept iz svojega rojstnega mesta, kjer so komuniste postregli s toplim kruhom in pečeno papriko. V. Orban pa opisuje, kako jih je njegova mama delala na gulaš …

J. Janša pa po drugi strani racionalno twitta o možnostih konzerviranja komunistov – kar se zdi v času, ko se Slovenci zavzemamo za samooskrbo, zelo zrel premislek.

Za konec pa naj še dodamo, da je komuniste v naravi zelo lahko zamenjati za kolumniste. Takšna napaka je lahko celo usodna, saj za kolumniste velja, da so na splošno neužitni, nekateri pa so celo strupeni …

","excerpt":"Komunisti so tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti","featured-media-id":22343,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174706191","abovetitle":"","subtitle":"Komunisti so tujerodna invazivna vrsta in ker naredijo precej škode, se je proti njim treba boriti","category-text":"False","permalink":"2020/06/zapisi-iz-mocvirja-236/","show-start":"2020-07-14T16:45:00+02:00","show-end":"2020-07-14T17:30:00+02:00","audio-length":"522","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/14/Kakoulovitikomunista4835497.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706191","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prva poglavja so splošna in uvid v boj proti komunistom ponujajo tako čistim začetnikom, kot tudi tistim, ki jim je tematika že bolj domača.

"},{"kind":"html","content":"

Prvo poglavje nosi naslov:
\n
Komunisti – od kot prihajajo in kje živijo.

"},{"kind":"html","content":"

Drugo poglavje nosi naslov:
\n
Kako uloviti komunista.

"},{"kind":"html","content":"

Kaj s komunistom početi …

"},{"kind":"html","content":"

J. Janša pa po drugi strani racionalno twitta o možnostih konzerviranja komunistov – kar se zdi v času, ko se Slovenci zavzemamo za samooskrbo, zelo zrel premislek.

"},{"kind":"html","content":"

Za konec pa naj še dodamo, da je komuniste v naravi zelo lahko zamenjati za kolumniste. Takšna napaka je lahko celo usodna, saj za kolumniste velja, da so na splošno neužitni, nekateri pa so celo strupeni …

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma. Poglejmo nekaj potencialni primerov, ki jih je razvil Strateški svet za eksperimentalni turizem, ki ga organiziramo v našem uredništvu. Svet je v skladu z uravnoteženo politiko naše medijske hiše povsem nepolitično in ideološko neodvisno telo. Zanima ga turizem, ne pa politika, kar pa ne pomeni, da ga ne zanima tudi politični turizem. In prav v tej smeri gre raziskovanje dobičkonosnosti nove normalnosti.

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa.

Prvi primer.

Največji turistični potencial znotraj nove normalnosti imajo brez dvoma varde. Turisti potujejo v najbolj oddaljene kotičke sveta, da imajo priložnost videti oborožene civiliste in najrazličnejše milice. Z nekaj sreče so turisti tudi ugrabljeni in dejstvo, da imamo oborožene civiliste tu, v srcu Evrope, prinaša številne turistične možnosti. Prvič; do povsem spodobne ugrabitve oziroma nadlegovanja ali vsaj neupravičenega legitimiranja – kot v primeru francoskega turista – je mogoče pripotovati z avtom. Slovenija nudi tudi dovolj dobre hotele, s prihodom Michellina pa je postala tudi gastronomska destinacija. All inclusive paket, v katerem vas dopoldne vardist terorizira, oziroma za manj denarja samo uri v orožju, popoldne pa imate kosilo v vrhunski restavraciji, se zdi izjemna priložnost. Za tiste z debelejšo denarnico oziroma za najzahtevnejše goste, ki potrebujejo VIP obravnavo, pa lahko STO uredi celo srečanje s samim Šiškom. Za družine bi bil izjemno zanimiv in poučen ogled vardističnega tabora, kjer bi pač morali biti vardisti zaradi varnosti ograjeni. Prav tako bi na gospodarskem ministrstvu morali razmisliti, da bi tudi pri vardistih obstajala možnost koriščenja turističnega vavčerja. Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.

To je naš prvi predlog za turistični vzpon nove normalnosti.

Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.

Druga priložnost, ki jo zdaj žalostno zamujamo, pa so petkovi protesti. Če bi bil to nenadzorovan in nasilen protest, bi okoli njega ne mogli splesti turistične zgodbe; vsaka manifestacija, ki ima redne in kakovostne ponovitve, pa si zasluži najmanj temeljit premislek o njenem turističnem potencialu. Sicer imajo v novi normalnosti proteste tudi drugod po Evropi, a ljubljanski potekajo v izjemno lepem okolju Plečnikovega mesta. Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji. Zaradi ekskluzive je aranžma med jopiči nekaj dražji, dobijo pa ob tem tudi Zdravljico, natisnjeno v štirih največjih evropskih jezikih. Če pa se odločijo za večinske proteste na kolesih, jim agencija omogoči električna kolesa. Lahko pa se turisti odpravijo na proteste tudi v lastni režiji; z urbano in s kolesi sistema Bicikelj, ki je med levimi anarhisti znan kot sposojevalnica koles z najbolj revolucionarnim nabojem.

Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji.

Tretja turistična priložnost nove normalnosti pa se skriva v organiziranju Twitter tekem. Gre za povsem nov šport, ki je sicer množičen že danes, a je še zaprt med štiri stene. Slovenci pa bi ga lahko prvi komercializirali s tem, ko bi ga začeli prirejati na stadionih. Torej dve ekipi – ker šport še ni registriran pri MOK, ju imenujmo \"leva\" in \"desna\" – se srečata na Twitterju. \"Levi\" se zberejo, ob primerni varnostni razdalji in z maskami seveda, na stadionu Ljudski vrt, \"desni\" pa v Stožicah. Nato se začnejo na velika semaforja obeh stadionov projicirati Twitterjeva sporočila, ki samo tekmovanje že po nekaj izmenjavah pripeljejo do neverjetne napetosti in športnega vrelišča. Igra se zdi zanimiva in atraktivna tako za obiskovalce in navijače na stadionu, kot tudi za tiste pred televizijskimi sprejemniki. Tekmo s pomočjo VAR-a spremlja ustavno sodišče, tožilci pa nastopijo le v primeru neodločenega rezultata. Verjamemo, da bi se takšne tekme v Twitterju hitro razširile ne le v Sloveniji, temveč po številnih državah, ki se, tako kot Slovenci, te dni s težavo navajajo na novo normalnost.

Naslednji teden pa bomo razdelali še možnost, kako bi lahko spletna aplikacija za nadzor okuženih s covidom, posodobila, če že ne revolucionarno spremenila prastaro igro: Ti loviš!

","excerpt":"Predstavljamo tri načine, kako unovčiti novo normalnost s pomočjo turizma ","featured-media-id":22287,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174704874","abovetitle":"","subtitle":"Predstavljamo tri načine, kako unovčiti novo normalnost s pomočjo turizma ","category-text":"False","permalink":"2020/06/zapisi-iz-mocvirja-234/","show-start":"2020-07-07T16:45:00+02:00","show-end":"2020-07-07T17:30:00+02:00","audio-length":"441","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/07/Noviturizemnovenormalnosti4828503.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704874","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa.

"},{"kind":"html","content":"

Prvi primer.

"},{"kind":"html","content":"

To je naš prvi predlog za turistični vzpon nove normalnosti.

"},{"kind":"html","content":"

Normalno bi sicer bilo, da bi vardistom prenočišče z zajtrkom nudili policisti, a ker živimo v novi normalnosti bodo kot vse kaže vardisti v svojih taborih organizirali tako tečaje kot tudi prenočevanje za najrazličnejše pripadnike organov pregona.

"},{"kind":"html","content":"

Protesti, v katerih je sorazmerno malo ali nič razbijanja, pa nas uvršajo na protestni zemljevid Evrope kot zeleno in trajnostno naravnano destinacijo. Turist bi imel možnost proteste ne le opazovati, temveč v njih tudi sodelovati. S tem da bi mu lahko na agenciji ponudili udeležbo tako med rumenimi jopiči kot med kolesarji.

"},{"kind":"html","content":"

Naslednji teden pa bomo razdelali še možnost, kako bi lahko spletna aplikacija za nadzor okuženih s covidom, posodobila, če že ne revolucionarno spremenila prastaro igro: Ti loviš!

Slovenski kralj \"Zmago\" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.

Najprej in na začetku
\nPo dolgih osmih letih je Zmago v slovensko visoko politiko spet vpeljal \"kurac\". Nazadnje je imel moški spolni organ na jeziku neponovljivi Rado Pezdir, ko je svoje ekonomske teorije in njih vegavo življenje podkrepil z \"boli me kurac!\" A od leta 2012 je bil \"kurac\" krivično zapostavljen in poslanec Nemec je zadnjič – sicer v angleščini – celo raje uporabil rit, kot da bi uporabil dobri stari kurac. To krivico je oni dan na predstavitvi vsakotedenske publikacije o delovanju UDBE popravil poslanec Zmago Jelinčič …

Moško spolovilo je dodelil slovenskim študentom. Ker \"kurčevi študentje\" zvenijo v teh čistunskih časih nekoliko seksistično, moramo v imenu poslanca njegovo označitev opremiti s standardnim opozorilom naše hiše.

Opozorilo: \"Kurčevi študentje\" so zapisani/izrečeni v moški slovnični obliki, vendar je bila žaljivka mišljena za oba spola!

Kakorkoli; da se v študentski organizaciji kalijo prihodnji politiki, dokazuje dejstvo, da več kot omlednega protesta študentska organizacija ni zmogla. \"Da je tudi Jelinčič glasoval za zakon, ki je kurčevim študentom razdelil tiste fičnike ...\" Bili so malo užaljeni, in to je to. V kakšnih bolj revolucionarnih časih bi študentska mladina poslancu brala levite, da bi potreboval še kaj drugega kot opornico za vrat. Ampak to so že debate, ki niso primerne za nacionalni radio. Kajti spodbujanje k nasilju je kaznivo, kurac pa na srečo za zdaj še ne.

Ampak se bodo študentje in poslanec že zmenili med seboj. Nas zanima nadaljevanje režiranega oz. slučajnega pogovora, kjer so se poslanec, univerzitetni profesor in vrhunski gospodarstveniki pomenkovali na ravni, ki jo legendarni pomenek pred Gajaševo garažo v \"Petelinjem zajtrku\" intelektualno večkratno presega. Kajti v nadaljevanju te debate je Jelinčič ugotovil zanimivo stvar; ko je analiziral vladne protikoronske ukrepe, je razmišljanje končal z: \"Narod je glup.\" Moramo reči, da je ugotovitev sveža in presenetljiva, še sploh, ker je prišla iz vrst parlamentarne politike. Gre za z veliko močjo dedukcije domišljeno tezo, ki ji posvečamo osrednji del oddaje.

Najprej razmišljujočega vznemiri uporabljeni jezik. Uporaba samostalnika \"narod\" in pridevnika \"glup\" namiguje na hrvaško oziroma srbsko jezikovno poreklo. Res sta obe besedi sicer starikavi, a še vedno v slovenski izreki, zato pa toliko bolj pogosti v jezikih južno od Kolpe. Ker pa je Jelinčič znan nacionalist, verjamemo, da je temelj njegovi izreki nekoliko zaprašena slovenščina. Narod je sicer lahko razumljen povsem sodobno, zato pa \"glup\" že dolgo nadomeščamo z \"neumen\". Ampak pustimo semantiko Nacionalne stranke ob strani in se posvetimo izjavi sami …

Jelinčičeva misel nas samodejno usmeri na še enega velikega misleca, ki je \"narod\" razumel kot jedro slovenskega bitja. Jasno, da je med Cankarjem in Jelinčičem kar nekaj razlik, a neverjetno je, kako drugače, predvsem pa lažje je mogoče brati Cankarja, če ga kombiniramo z Jelinčičevo označbo naroda. Hočemo povedati, da je Cankarjeva dramatika z Jelinčičem dobila svež in razumljivejši kontekst. To, kar niso zmogli veliki režiserji preteklosti – gospodje Korun, Jovanovič ali Gombač – je Jelinčiču uspelo \"od prve\", kot se reče.

Poglejmo, kako se bere Jelinčičev Cankar …

\"Narod je glup, zato si bo pisal sodbo sam!\"
\n
Ali pa
\n
\"Hm, nekaj mora biti zad – za narodovim blagrom! Narod je glup.\"
\n
In še:
\n
\"Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za uslužen smehljaj. Narod je glup!\"

Vendar tako obsežne in pomembne teze ne moremo končati z nekaj literarnozgodovinskimi navedbami. Na srečo obstaja preizkus Jelinčičeve teze, ki zdrži tudi matematično ali vsaj statistično presojo.

\"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup.\"

","excerpt":"Slovenski kralj \"Zmago\" je ponovno udaril, teoretiki zarote pa trdijo, da je udaril, ker je želel opozoriti nase","featured-media-id":22231,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174703500","abovetitle":"","subtitle":"Slovenski kralj \"Zmago\" je ponovno udaril, teoretiki zarote pa trdijo, da je udaril, ker je želel opozoriti nase","category-text":"False","permalink":"2020/06/zapisi-iz-mocvirja-233/","show-start":"2020-06-30T16:45:00+02:00","show-end":"2020-06-30T17:30:00+02:00","audio-length":"389","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/30/Jelinijevparlamentu.Narodjeglup.4820471.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703500","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Opozorilo: \"Kurčevi študentje\" so zapisani/izrečeni v moški slovnični obliki, vendar je bila žaljivka mišljena za oba spola!

"},{"kind":"html","content":"

Poglejmo, kako se bere Jelinčičev Cankar …

"},{"kind":"html","content":"

\"Narod je glup, zato si bo pisal sodbo sam!\"
\n
Ali pa
\n
\"Hm, nekaj mora biti zad – za narodovim blagrom! Narod je glup.\"
\n
In še:
\n
\"Takrat ne bo več tega naroda, ki caplja na različnih uzdah, ki je na prodaj za groš, za uslužen smehljaj. Narod je glup!\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup.\"

\"Naša ustava deluje: zdi se, da vse obeta, da bo trajala; na tem svetu pa so zanesljivi le smrt in davki.\"
\nV pismu Leroyu 1798, Benjamin Franklin.

V današnji oddaji bomo govorili o ustavi. In o citatih. Se pravi, da bomo preverili, kaj govorijo o ustavi v citatih in se prepričali, kaj meni o citatih ustava.

Gre pa tako.

Pred nekaj dnevi se je politika odločila, da ustavni pravnik Andraž Teršek ne bo postal ustavni sodnik. Politika se rada odloči take reči. Potem se ji zdi, da je pomembna. Čemu so Teršku zaprli vrata na ustavno sodišče, je zapleteno le na prvi pogled. Na drugi pogled je kristalno jasno. Andraž Teršek, filozofski pravnik ali pravniški filozof, vsekakor pa humanist je mož, ki je izrekel znameniti stavek: \"Revščina je protiustavna!\"

Geneza tega reka je sicer zamotana in misel v ozadju nosi temeljit pravni, filozofski in občečloveški premislek, ki pa je celo za analitični um naše oddaje, kako pa šele za preprosti um slovenske politike, na trenutke pretežak. Zato se bomo posvetili bolj formi in manj vsebini. Pač v skladu s trenutno modo in … lokalnimi navadami …

Imamo torej misel, da je revščina protiustavna. Kot vidimo na primeru volilne zakonodaje, je grozeča protiustavnost – ob vseh tegobah, ki nas pestijo – srčika temnih obetov prihodnosti in sam predsednik se je spustil iz višav pred \"cenjeni zbor\", ki se obklada z izločanjem v hlače, in poslance pozval, naj za božjo voljo ne dopustijo protiustavnega stanja. Pa gre samo za volilno zakonodajo! Kaj bi šele bilo, če bi protiustavna postala revščina! Pahor bi po kolenih trikrat molče obkrožil govorniški oder v parlamentu in prosil, naj za božjo voljo poslanci nikar ne dopustijo več revščine; ker bomo, pa čeprav z enim samim revnim Slovencem, \"de jura\" v protiustavnem stanju. Kar pa lahko povzroči socialno in varnostno krizo, morebiti pa celo politični kaos.

Če bi torej Terška izvolili na ustavno sodišče, bi to s članom, ki bi šel nad revščino z ustavo, potencialno dobilo nergača, odgovornega za ustavno krizo; kar pa očitno parlamentarni večini ni bilo v interesu. Osem poslancev pa tematike tako ali tako ni razumelo.

A to je le prvi del zamotane in nič kaj privlačne zgodbe. Zato gremo k citatom.

\"V vsaki ustavi bi morala biti kal odpora proti prevladujoči moči, zato je v demokratični ustavi sredstvo za odpor proti demokraciji.\"
\nRazmišljanja o predstavniški vladi – John Stuart Mill (1806–1873)

Citati, ti kratki nauki, premisleki, misli ali pa samo iskrice najbolj duhovitih, izobraženih in briljantnih umov civilizacije so z internetom postali le še popularnejši. Poznamo cele knjižnice citatov, ki so razdeljeni ali po obdobjih ali po tematiki ali po avtorju. Za častilce analognega imamo v slovenščini na srečo \"Enciklopedijo citatov\" Miha Likarja iz zgodnjih devetdesetih. Tam so drugače razpršeni citati zbrani po tematikah v eni sami publikaciji.

In zdaj k žalostnemu dejstvu. V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom … Teh imamo veliko, pa k aforizmom, ki smo jih gojili nadvse uspešno in plodno.

Med ljudmi, ki so pogosto citirani, je od antike naprej veliko umetnikov, znanstvenikov, pozneje tudi precej gospodarstvenikov. Kljub vsemu pa je veliko tudi politikov in državnikov. Znotraj teorije in prakse vodenja in konstituiranja držav je izjemno lahko izreči neumnost in tako težko najti modro misel, da so te skoraj praviloma našle pot v enciklopedije citatov.

In zdaj k bistvu; slovenska politika ni bila sposobna v treh desetletjih samostojnosti izreči niti enega poštenega citata. Kučanov \"Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan\", je mogoče blizu, ampak je zelo lokalen in potreben konteksta. Peterletove \"vile in lopata\" je interpretacija ljudskega reka, potem pa se iskrivost duha slovenske politike počasi konča. Vse do Terška. Po našem skromnem mnenju je \"Revščina je protiustavna\" edina misel v zadnjih treh desetletjih, vredna globalnega citata. Kajti bistvo citata je, da odseva duha svoje dobe, da je duhovit v svoji semantiki in da preživi test časa. In Terškova misel je vse to.

Kako razumeti Terška na ravni citata? Sodobnost, ujeta v eni sami povedi. Pravzaprav sooča dve temeljna družbena elementa. Najprej problematizira zveličavnost ustave kot temeljnega akta državnosti, ki je velika v besedah in šibka v dejanjih. Povedano drugače: ko jo protestnik bere, medtem ko ga policaji nalagajo v marico, se po eni interpretaciji nanjo poziva, istočasno pa jo po drugi krši. Hočemo povedati, da je ustava stvar gledišča. In tej knjigi, ki bi bila rada biblija, je pa kuharica, Teršek nasproti postavlja revščino. Ki obstaja tukaj in zdaj. Revščine ne bi smelo biti, če ustavo beremo kot biblijo, a kljub temu se revščina kuha v premnogih piskrih, če ustavo razumemo kot kuharico.

Na koncu: Teršek, ker mu ni uspela kandidatura za ustavnega sodnika, ni nesposoben. Teršek je nevaren, ker mu je uspel citat.

\"Naša ustava je volja führerja.\"
\nHans Frank (1900–1946)

","excerpt":"V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...","featured-media-id":22169,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174702239","abovetitle":"","subtitle":"V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...","category-text":"False","permalink":"2020/06/zapisi-iz-mocvirja-232/","show-start":"2020-06-23T16:45:00+02:00","show-end":"2020-06-23T17:30:00+02:00","audio-length":"512","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/23/Protiustavnostnekerevine4809248.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702239","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

\"Naša ustava deluje: zdi se, da vse obeta, da bo trajala; na tem svetu pa so zanesljivi le smrt in davki.\"
\nV pismu Leroyu 1798, Benjamin Franklin.

"},{"kind":"html","content":"

V današnji oddaji bomo govorili o ustavi. In o citatih. Se pravi, da bomo preverili, kaj govorijo o ustavi v citatih in se prepričali, kaj meni o citatih ustava.

"},{"kind":"html","content":"

Gre pa tako.

"},{"kind":"html","content":"

A to je le prvi del zamotane in nič kaj privlačne zgodbe. Zato gremo k citatom.

"},{"kind":"html","content":"

\"V vsaki ustavi bi morala biti kal odpora proti prevladujoči moči, zato je v demokratični ustavi sredstvo za odpor proti demokraciji.\"
\nRazmišljanja o predstavniški vladi – John Stuart Mill (1806–1873)

"},{"kind":"html","content":"

Na koncu: Teršek, ker mu ni uspela kandidatura za ustavnega sodnika, ni nesposoben. Teršek je nevaren, ker mu je uspel citat.

"},{"kind":"html","content":"

\"Naša ustava je volja führerja.\"
\nHans Frank (1900–1946)

Danes pa v praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju. Oziroma o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo, kam gre. Že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija. Kot pravi današnji slavnostni program, gre Slovenija naprej. Vsaj tako se je zdelo v času Katančevih fantov. A premislek analitika vodi k domnevi, da gibanje Slovenije ni premočrtno. Poglejmo nekaj dokazov.

Vsak petek je takole čez palec na ljubljanskih protestih med protestniki veliko tistih, ki so bili udeleženci ljubljanskih protestov tudi pred 32. leti. Današnji se odvijajo na trgu Republike, tedanji so se na Roški ulici. Takrat je množica vzklikala za Janeza Janšo, danes množica vzklika proti Janezu Janši. Ob takšni ambivalentnosti je seveda težko trditi, da kot družba napredujemo. Prav tako pa je težko trditi, da kot družba nazadujemo. Tako v današnji oddaji prvi predlagamo, da se za slovenski razvoj, ki to ni, uporabi nov pojem. Slovenija ne gre ne naprej in ne nazaj, temveč se vrti v krogu. Glede na svetovnonazorsko usmerjenost protestov se enkrat vrtimo z leve na desno, drugič pa z desne na levo. Da je naša teza pravilna, govorijo veliki napori slovenskega realnega sektorja, da že končno ponotranjimo krožno gospodarstvo.

Slovenija torej ne gre naprej, temveč gre okrog.

Druga velika značilnost slovenskega razvoja zadnjih desetletij pa je naša predanost pisanju pravljic. Od časov, ko je bil ta program še mlad, smo spisali nogometno, rokometno, smučarsko, košarkarsko, odbojkarsko, atletsko, motokrosno in kar je podobnih pravljic. Nismo pa spisali gospodarske pravljice; namesto nje smo si ob dolgih zimskih večerih pripovedovali zgodbo o uspehu.

Kar pri vsej zadevi čudi, je dejstvo, da slovenski športniki pišejo pravljice, ki so verjetne, slovenska politika pa piše pravljice, ki so neverjetne. Zato jim nihče več ne verjame. Oziroma je bolj verjetno, da Sneguljčica poskrbi za sedem palčkov, kot da že trideset let vedno istih sedem palčkov vzorno skrbi za Slovenijo.

Zadnje, najdaljše poglavje današnjega tematskega praznovanja pa je odgovor na temeljno vprašanje tranzicije: »Kdo bo kupil Šmarno goro?« Ogromno okoliščin je danes že jasnih; vemo, kdo je kupil banke, kdo zavarovalnice, kdo trgovske verige, kdo hotelske verige in kdo verigo slovenskih železarn. Pravzaprav poznamo vse kupce, le kupca Šmarne gore še ne. Ob zadnjih uspehih Maribora vemo tudi to, da je ne bo kupil Zlatko Zahovič. Kar pa še ni tako velik problem. Problem je v tem, da je Srečko Katanec ne bo prodal. Kljub ostremu sporu, ki je na simbolni ravni pokazal razklanost slovenske duše, ne le ob polpretekli zgodovini, temveč tudi ob nogometnem igrišču, je dejstvo, da sta omenjena zapustila slovenski nogomet, s tem pa sta tudi odkorakala stran od nepremičninskega posla s Šmarno goro …

Mimogrede: nepremičnina se je v zadnjih dvajsetih letih nekajkrat podražila, ker vse v prestolnici gre gor.

Torej kdo jo bo prodal? Verjetno slaba banka, kakšen državni holding, eno od ministrstev, transparentno državno podjetje, ustanovljeno prav za to priložnost, ali kaj podobnega. Kdo pa bo potem kupil Šmarno goro?

Verjetno kak ameriški sklad sumljivega pedigreja ali kakšna nemška pisarna z dvema zaposlenima, turško gradbeno podjetje, slovensko podjetje, zamaskirano v turško gradbeno podjetje, poštni nabiralnik iz eksotičnega otočja ali kdo te baže. Hočemo povedati, da sta Zlatko in Srečko danes z nakupom in morebitno prodajo Šmarne gore videti smešno.

Igralci in selektorji, ki danes prodajajo ta znameniti hrib, so v besedah in dejanjih na igrišču in ob njem veliko bolj grobi in neposredni od omenjenih …

Za vse nas – tudi za poslušalstvo Vala 202, seveda – ki ne bomo kupili nič, prodajamo pa samo dostojanstvo, pa v tem prazničnem trenutku obstaja še tretja možnost. Povsod po državi je mogoče vnovčiti znameniti bon in ni hudič, da se zanj ne bi dalo tudi pozvoniti z zvonom želja. Na Šmarni gori je že eden. Pa na Bledu in še kje po Sloveniji. Pozvonimo za upanje v svetlejšo prihodnost …

Če pa ne morete do zvenečega brona, pa uporabite zvonec na kolesu. Ni sicer glasen, a več teh kar pošteno zaleže.

","excerpt":"V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija. ","featured-media-id":22056,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174700631","abovetitle":"","subtitle":"V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija. ","category-text":"False","permalink":"2020/06/zapisi-iz-mocvirja-231/","show-start":"2020-06-16T13:00:00+02:00","show-end":"2020-06-16T13:10:00+02:00","audio-length":"371","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/16/Slovenijagrenaprej4798443.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700631","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Slovenija torej ne gre naprej, temveč gre okrog.

"},{"kind":"html","content":"

Kar pri vsej zadevi čudi, je dejstvo, da slovenski športniki pišejo pravljice, ki so verjetne, slovenska politika pa piše pravljice, ki so neverjetne. Zato jim nihče več ne verjame. Oziroma je bolj verjetno, da Sneguljčica poskrbi za sedem palčkov, kot da že trideset let vedno istih sedem palčkov vzorno skrbi za Slovenijo.

"},{"kind":"html","content":"

Mimogrede: nepremičnina se je v zadnjih dvajsetih letih nekajkrat podražila, ker vse v prestolnici gre gor.

"},{"kind":"html","content":"

Igralci in selektorji, ki danes prodajajo ta znameniti hrib, so v besedah in dejanjih na igrišču in ob njem veliko bolj grobi in neposredni od omenjenih …

"},{"kind":"html","content":"

Za vse nas – tudi za poslušalstvo Vala 202, seveda – ki ne bomo kupili nič, prodajamo pa samo dostojanstvo, pa v tem prazničnem trenutku obstaja še tretja možnost. Povsod po državi je mogoče vnovčiti znameniti bon in ni hudič, da se zanj ne bi dalo tudi pozvoniti z zvonom želja. Na Šmarni gori je že eden. Pa na Bledu in še kje po Sloveniji. Pozvonimo za upanje v svetlejšo prihodnost …

"},{"kind":"html","content":"

Če pa ne morete do zvenečega brona, pa uporabite zvonec na kolesu. Ni sicer glasen, a več teh kar pošteno zaleže.

Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Naša mlajša sestra je te dni presegla nov mejnik: lahko smo navijali za fanta, ki je na televiziji med prenosom v živo igral računalniške igrice. In postal svetovni prvak. Razen tega pa je bilo mogoče na vseh svetovnih televizijah spremljati posnetek umora, kar pa je tudi novost, ki je še deset let nazaj ni bilo. Pa ne zato, ker takrat policaji v Združenih državah še ne bi morili temnopoltih, temveč zato, ker telefoni še niso znali zajemati videa. Umor Georgea Floyda je sprožil globalne proteste izključno zato, ker je – namesto desetnije snemalnih ekip, ki so poskušale dokumentirati gibanje za državljanske pravice v šestdesetih letih – danes na terenu na milijone snemalnih ekip. “Absolutni voajerizem je naš bog in mobilni telefon je njegov prerok!” In oba sta ne le zgradila mit o veličini vsakega posameznika, temveč sta na drugem koncu iste palice prikazala tudi bestialnost, ždečo v človeški živali.

Vsi ti brutalni prizori, ki nam jih v imenu resnice kažejo mali ekran – pa naj gre za Isisove krvnike, balkanske mesarje, saudske kirurge ali pa za ameriške policiste – sprožajo vrsto načelnih vprašanj o primernosti objave raznovrstnih praks nasilnega rasizma.

Argumenti obeh strani se zdijo trdni: “Če ga ne bi videli, se mar rasistično nasilje ne bi zgodilo?” pravijo prvi, ki jim je dovolj obračanja glave vstran. Drugi pa trdijo, da javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj institucij sistema, se tako prenaša na ulico. Kjer pa nasilje rojeva novo nasilje … in tako naprej in tako nazaj.

Razmišljujoči je pri vsem tem seveda v težavah, obstaja pa neizpodbitno dejstvo: v osemminutnem umoru, v vsej njegovi groteskni nazornosti, ni nič takšnega, česar ne bi bilo že v “Koči strica Toma”. Generacijo, ki je brala, je knjiga pognala v državljansko vojno, generacijo, ki gleda, je video pognal v proteste. Oboji so korakali zaman.

Hočemo povedati, da odprave rasizma ne bodo prinesla spremenjena, popravljena in pravičnejša družbena razmerja, temveč jo bo prineslo servisiranje človeških možganov.

Pa gremo nazaj k televiziji.

Med stotinami programov, ki nam jih ponuja sodobna televizija, jih je nekaj deset takšnih, ki se imenujejo “dokumentarni”. In izbor tem oziroma oddaj tam je resnično raznovrsten. Oddaje o živalih se ukvarjajo s tem, katera izmed beštij je najbolj nevarna za človeka, oddaje o avtomobilih svetujejo, kako z največjim dobičkom prodati star avto, oddaje o gospodarstvu kako čimprej izloviti čim več rib in posekati čim več dreves, oddaje o zgodovini pa pripovedujejo o tajnih orožjih Adolfa Hitlerja. In med vsemi temi presežki sodobne televizijske produkcije obstaja podskupina oddaj, ki prikazujejo ameriške policiste, kako lovijo ameriške osumljence in kriminalce. Praviloma so policisti belci, kriminalci pa temnopolti. Okoliščine in lokacije so zmeraj drugačne, a v teh oddajah že vsaj desetletje, odkar se je naša televizijska ponudba demokratizirala, na stotine ameriških policajev mlati na stotine Georgeev Floydov. Praviloma so temnopolti krivi in praviloma je njihov zločin povezan z barvitimi stranmi življenja, kot sta droga in spolnost, zato jih belci mlatijo kot za stavo.

Oddaje, ki prikazujejo resnične policaje, opremljene s kamerami na telesu in z elektrarno v roki ter resnične zločince, ki so opremljeni le s capami, ki jih imajo na sebi, so komentirane z dramatičnim napovedovalčevim glasom … opremljene so z uvodno in končno špico in imajo verjetno tudi producenta in režiserja. So rekordno gledane in kot take so v glavnem namenjene zabavi. In potem imamo video umora, ki je skoraj identičen, kot so prizori v teh oddajah. In ki je upravičeno spravil na noge pol planeta. Se pravi, da preden je umor temnopoltega na ulicah ameriških mest postal zločin, je bil najprej – vsaj na treh kanalih v vaši programski shemi – vedno dostopna zabava.

Na srečo v Sloveniji ne poznamo rasizma. Urbana legenda sicer govori o tem, kako so bile v prenatrpanem rožnodolinskem študentu v sedemdesetih in osemdesetih proste sobe le v bloku št. 1, kjer so stanovali pobratimi iz Afrike – a kot rečeno, gre za mit. Pa tudi če bi se kdaj rasizem razvil – kot so se v osemdesetih razvili ovni in mamuti – bi naša policija nikoli ne ravnala tako brutalno, kot to počnejo ameriški pendrekarji. Kajti, vedite: v Sloveniji je ravno obratno. Medtem ko v Washingtonu protestniki bežijo pred policaji, v Slovenski Bistrici policaji bežijo pred protestniki.

","excerpt":"Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?","featured-media-id":21973,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174699084","abovetitle":"","subtitle":"Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?","category-text":"False","permalink":"2020/05/zapisi-iz-mocvirja-230/","show-start":"2020-06-09T16:45:00+02:00","show-end":"2020-06-09T17:30:00+02:00","audio-length":"408","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/09/KoastricaToma4789433.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699084","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Argumenti obeh strani se zdijo trdni: “Če ga ne bi videli, se mar rasistično nasilje ne bi zgodilo?” pravijo prvi, ki jim je dovolj obračanja glave vstran. Drugi pa trdijo, da javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj institucij sistema, se tako prenaša na ulico. Kjer pa nasilje rojeva novo nasilje … in tako naprej in tako nazaj.

"},{"kind":"html","content":"

Hočemo povedati, da odprave rasizma ne bodo prinesla spremenjena, popravljena in pravičnejša družbena razmerja, temveč jo bo prineslo servisiranje človeških možganov.

"},{"kind":"html","content":"

Pa gremo nazaj k televiziji.

"},{"kind":"html","content":"

Na srečo v Sloveniji ne poznamo rasizma. Urbana legenda sicer govori o tem, kako so bile v prenatrpanem rožnodolinskem študentu v sedemdesetih in osemdesetih proste sobe le v bloku št. 1, kjer so stanovali pobratimi iz Afrike – a kot rečeno, gre za mit. Pa tudi če bi se kdaj rasizem razvil – kot so se v osemdesetih razvili ovni in mamuti – bi naša policija nikoli ne ravnala tako brutalno, kot to počnejo ameriški pendrekarji. Kajti, vedite: v Sloveniji je ravno obratno. Medtem ko v Washingtonu protestniki bežijo pred policaji, v Slovenski Bistrici policaji bežijo pred protestniki.

Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize.

Govorili bomo o “Avstro”, če že o “Ogrski” govorijo vsi drugi.

Avstrija noče odpreti meje s Slovenijo. Še več; na mejo so poslali vojsko in prekršili cel kup evropskih in splošno civilizacijskih norm in so se – po stari avstrijski navadi – na vse proteste požvižgali.

Ker Avstrijci pač radi pokažejo Slovencem, da so Avstrijci, kot po drugi strani Nemci radi pokažejo Avstrijcem, da so Avstrijci. In v tej godlji nacionalnih stereotipov, cepljenih na geopolitične frustracije iz devetnajstega stoletja, Avstrijci ne morejo k nam.

Avstrijci so obsojeni na Avstrijo, kar sicer ni najslabše, kar se ti lahko zgodi. Od tujine imajo sicer na izbiro Švico, ki je druga Avstrija, in Nemčijo, ki je prva Avstrija. Avstrijci lahko gredo tudi na vzhod imperija, se pravi v Prago, Bratislavo in Budimpešto. Le na Kranjsko ne morejo in človek se vpraša, če so res tako hudo zamerili tisto lipo …

Za temi odprtimi avstrijskimi mejami in eno zaprto pa se skriva težava. Kljub vsemu redu, ki vlada v alpskem prostoru, kljub begonijam, ki bruhajo čez balkone, in kljub mlačnemu pivu Srednje Evrope in depresivni ravnini Panonije ti alpski vladarji, ti rekorderji BDP-jevske statistike ne premorejo tako preproste stvari, kot je slana voda. Nimajo morja … Svet je tako umerjen, da ko zmanjka cinizma zgodovini, stopi na prizorišče geografija in njen obešenjaški humor.

Toda Avstrijci si želijo morja. Zato bi radi prišli v Slovenijo, pa potem naprej na Hrvaško; malo bi se namakali in malo bi si popravili holesterol z japonskimi brancini na gradelah.

Slovenci smo zaradi še vedno zaprte meje ogorčeni, ker so Avstrijci tudi za naš turizem pomembni gostje; je pa to ogorčenje lažje preživeti z bonom v roki, ki na simbolni ravni počne isto kot avstrijska zaprta meja. Obsoja nas na Slovenijo.

Ves ta grozovito dolg uvod je bil potreben, da pridemo do bistva današnjega izvajanja. Ker verjamemo, da imajo na zunanjem ministrstvu ogromno dela in da so kadrovsko podhranjeni, – saj se uradniki bolj kot z zunanjo ukvarjajo z notranjo politiko na zunanji način – je prav, da zunanjemu ministrstvu priskočimo na pomoč zunanji izvajalci.

Tako predlagamo ministrstvu, vsaj po našem mnenju imeniten ukrep, ki bi Avstrijce naučil kozjih molitvic. Namreč; če oni nočejo odpreti avstrijsko-slovenske meje, jim vrnimo z enako mero in zaprimo slovensko-avstrijsko mejo. Meje smo po virusni krizi tako ali tako odprli rekordno hitro, kar nas je spravilo na svetovne naslovnice; izjemoma ne v negativni konotaciji in nič hudega ne bo, če naše ministrstvo izjavi, da smo se prenaglili in da je potrebno slovensko-avstrijsko mejo zapreti.

Morda se zdi komu tak ukrep smešen in radijsko naiven, ampak ni tako zelo preprosto. Vsak dan slovensko-avstrijsko mejo prečka armada slovenskih dnevnih migrantov. Pokrajine ob Muri, Dravi in zgornji Savi vsako jutro zapusti nekje med 15 in 20 tisoč delavci, odvisno od letnega časa. Migrantski delavci in njihove usode sicer niso v fokusu ljubljanocentristične slovenske politike, zato je njihov status že desetletja neurejen. Ker navsezadnje gre za slovensko podeželje in za sever ter vzhod, ki sta dobra le enkrat letno med obiskom vladne ekipe.

Kakorkoli; med krizo, ko so bile avstrijske meje nepredušno zaprte, so bile za migrantske delavce odprte. Seveda za tiste, katerih tovarne ali dejavnosti so obratovale. Avstrijske oblasti niso niti za trenutek oklevale, ko je bilo treba omogočiti slovenskim delavcem prehod v Avstrijo, pa čeprav sredi najhujše epidemije. In če porečete, kako se Avstrijci ne bodo ravno gospodarsko zlomili, če jim zmanjka nekaj tisoč pregovorno pridnih slovenskih rok, imamo za vas še eno presenečenje.

Res bi bil učinek na avstrijsko industrijo, gostinstvo in obrt v primeru slovenskega zaprtja meje precejšen, ampak eno največjih evropskih blagostanj bi najbrž zmoglo tudi brez slovenskih dnevnih migrantov. Obstaja pa skupina oziroma poklic, katerega blokada bi Avstrijo spravila na kolena. Ko se te dni naši zdravstveni strategi čohajo po glavah, kje so vse te medicinske sestre, ki jih izšolamo, in ko naši politiki grmijo, da moramo za drugi val kadrovsko okrepiti zdravstveni sistem, vam izdamo skrivnost … Domovi za ostarele, bolnišnice in mnoge družine v avstrijskih pokrajinah, ki mejijo na Prekmurje, Štajersko, Koroško in Gorenjsko, so odvisne od slovenskih zdravstvenih delavcev. Gre za medicinske sestre, negovalke, tudi za zdravnike in ostalo zdravstveno osebje … Naš zunanji minister nima nobenega orožja, kako avstrijskemu premierju izbrisati njegov hudomušni nasmešek, razen tega, da prepreči našemu zdravstvenemu osebju, da se vsak dan odpelje na dnino v Avstrijo. Ni večje stiske, kot so nemočni in bolni brez oskrbe in ostaja vprašanje, če je avstrijski sistem dolgotrajne oskrbe – vsaj v obmejnih regijah – brez slovenskega zdravstvenega osebja vzdržen …

Na kratko; glede na to, da Anže zelo rad piše, bi moral poslati Kurzu depešo: “Vi nam turiste, mi vam medicinske sestre …” Seveda bi šlo za izsiljevanje, ampak če hočemo postati enakovreden partner v mednarodnih ali pa vsaj v medsosedskih odnosih, bi najbrž morali nehati s politiko nastavljanja drugega lica.

","excerpt":"O prvem delu imena nekdanje dvojne monarhije, avstro, ker o ogrskem govorijo že vsi drugi","featured-media-id":21876,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174697414","abovetitle":"","subtitle":"O prvem delu imena nekdanje dvojne monarhije, avstro, ker o ogrskem govorijo že vsi drugi","category-text":"False","permalink":"2020/05/zapisi-iz-mocvirja-229/","show-start":"2020-06-02T16:45:00+02:00","show-end":"2020-06-02T17:30:00+02:00","audio-length":"485","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/akajonaAvstrijca4780114.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697414","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Govorili bomo o “Avstro”, če že o “Ogrski” govorijo vsi drugi.

"},{"kind":"html","content":"

Toda Avstrijci si želijo morja. Zato bi radi prišli v Slovenijo, pa potem naprej na Hrvaško; malo bi se namakali in malo bi si popravili holesterol z japonskimi brancini na gradelah.

"},{"kind":"html","content":"

Ves ta grozovito dolg uvod je bil potreben, da pridemo do bistva današnjega izvajanja. Ker verjamemo, da imajo na zunanjem ministrstvu ogromno dela in da so kadrovsko podhranjeni, – saj se uradniki bolj kot z zunanjo ukvarjajo z notranjo politiko na zunanji način – je prav, da zunanjemu ministrstvu priskočimo na pomoč zunanji izvajalci.

"},{"kind":"html","content":"

Na kratko; glede na to, da Anže zelo rad piše, bi moral poslati Kurzu depešo: “Vi nam turiste, mi vam medicinske sestre …” Seveda bi šlo za izsiljevanje, ampak če hočemo postati enakovreden partner v mednarodnih ali pa vsaj v medsosedskih odnosih, bi najbrž morali nehati s politiko nastavljanja drugega lica.

Med pandemijo političnega amaterizma se prileže nekaj temeljnih poglavij iz amaterske politične ekonomije. Kot je znano, pri nas pripravljamo izdajo “Kapitalizma za telebane” z uvodom, kjer pojasnjujemo, čemu nismo kapitalisti in zakaj smo zaradi tega telebani.

Zdaj pa k politični ekonomiji in nje zgodovini … Zadnjih nekaj stoletij se politično-gospodarsko srečujemo s kapitalizmom, ki ga je nato striček Karl pred stoletjem analiziral, kritiziral in predlagal drugačen, pravičnejši gospodarski model. Prav ta predlog so nato v nekaterih delih sveta vzeli preveč resno, kar je planet pripeljalo na rob prepada. Povedano po domače: vsi, ki smo preživeli socializem, njegovo neznosno neučinkovitost, predvsem pa vseprisotno državno regulativo, smo komaj čakali kapitalizem. Njegovo blagostanje in predvsem ekonomsko učinkovitost. Pred tremi desetletji so ga novi preroki predstavili kot družbeno-gospodarski model, kjer delavec z eno roko žanje s srpom, v drugi vihti kladivo, medtem ko se pogovarja o nelinearnih enačbah, njegova družina pa hkrati pakira za počitnice na Maldivih. Vsa ta reč s svobodno ekonomsko pobudo pa je najprej predvidevala odstranitev države in paradržavnih prisklednikov iz kroga gospodarske dejavnosti, ker kot so nas učili, je država slab gospodar. Potem smo s privatizacijo dobili naše domače kapitaliste, ki sicer niso hodili v takrat stoletje trajajočo šolo kapitalizma, temveč so se učili bolj na večernih tečajih in s pomočjo videokaset, na katerih so bili ameriški filmi. Mimogrede; med privatizacijo se nam je s certifikati prvič zgodilo, da smo vsi državljani dobili denar, ki to ni. Drugič se nam to dogaja s turističnimi vavčerji. Prvič smo skopali privatizacijsko luknjo in nadvse zanimivo bo opazovati, kaj nam bo uspelo skopati drugič.

Domači kapitalisti so torej o kapitalizmu vedeli primerno malo, kar pa ni bilo nič hudega, ker so tudi domači politiki vedeli primerno malo o demokraciji, ki je jušna osnova vsakega dobrega kapitalizma … Nekapitalisti nismo vedeli nič o ničemer in smo z lahkoto nasedli vsemu, kar so pridigali. In če smo že pri podalpski politični ekonomiji … Ko je slovenska kapitalistična pamet izganjala državo iz gospodarstva, je to počela s posebno slastjo, saj je imela vzore v neoliberalni inačici kapitalizma, ki se je takrat nosila na razvitem zahodu. Ta državo skoraj v celoti ukinja in namesto nje daje krmilo v roke svobodnemu trgu … Tako smo zasadili in gojili svoj mali kapitalistični vrt in bili smo srečni.

Potem je prišla koronakriza, ki je zamajala civilizacijo in z njo tudi kapitalizem. In zgodilo se je nekaj nepredstavljivega. Vsaj v Sloveniji, kot beremo pa se princip pojavlja tudi drugod; še do včerajšnji silni kapitalisti so začeli viti roke k nebu in klicati na pomoč državo. Vsi lastniki proslulega zasebnega kapitala bi imeli nenadoma državno pomoč. Državno intervencijo. Svež kapital! Prosijo državo, naj se vsaj malo vtakne v svobodni trg. Moledujejo, naj država vsaj malo regulira ekonomske odnose, naj podržavlja, intervenira, kupuje, nagrajuje in prevzema odgovornost, kolikor je je volja. Naj lomasti po zasebnih dvoriščih in zasebnih proizvodnih halah, po zasebnih skladiščih in zasebnih trgovskih središčih, in predvsem po zasebnih turističnih zmogljivostih, kjer so še do včeraj visele nadzorne kamere, varnostniki pa so popisovali obiskovalce.

Vsi ti slavni kapitalistični postulati, vsa veličina kapitala je izginila. In kot že stoletje trdijo njegovi kritiki, se je striček Marx na koncu koncev vendarle globoko motil. Govoril je o akumulaciji kapitala, ampak kot razumemo, te akumulacije ni. Osnovna teza kapitalizma ne obstaja, saj če bi akumulacija bila, kapitalisti ne bi jokali, ko se proizvodnja za nekaj tednov ustavi. Sredstva za vzdrževanje mezdnega odnosa bi lahko tudi brez izkoriščanja človeka po človeku zajemali iz te akumulacije. Pa jih ne, oziroma se je bleščava vsaj slovenskega kapitalizma razblinila kot milni mehurček, ko gledamo do včerajšnje polbogove, ki kot prosilci za socialno pomoč stojijo v vrsti pred vrati vladne palače …

Slovenski kapitalisti, še pred nekaj tednov izjemni v svoji gospodarski pronicljivosti, imajo le dva odgovora na vprašanja, ki jih zastavlja kriza.
\n
Prvi odgovor je: “Prosimo za državno pomoč!”
\nDrugi odgovor je: “Morali bomo odpuščati!”
\n
Seveda so potem še kombinacije obojega, recimo: “Če ne bo državne pomoči, bomo odpuščali,” ali pa “odpuščali bomo kljub državni pomoči!”

Niti eden izmed lastnikov kapitala ni ponudil kakšne alternativne inačice. Recimo: “Del presežne vrednosti, ki sem jo usmeril v svoje lastno bogastvo, bom v času krize vrnil v podjetje in njegove zaposlene!”

Kar pa je najbolj zabavno: kot bi se v slovenskem kapitalizmu prebudil vrojeni refleks, so vsi začeli pozivati državo, naj nazaj uvede socializem. Plansko gospodarstvo se zdi v tem trenutku idealna rešitev in vsemogoči nadzor ter investiranje države edina možnost za ponovni zagon gospodarstva. Vlada seveda ponujeno izrablja z odprtimi rokami: kaj ne bi, saj je nadzor gospodarstva le prvi korak k nadzoru celotne družbe.

Recimo 400 projektov, ki jih bo zagnala vlada, bolj spominja na parole ob prvi petletki kot na svobodni trg, ki temelji na zasebni pobudi.

Ob prvi veliki krizi, ki smo jo kot mladi kapitalisti doživeli v letu 2008, smo resignirano ugotovili, da ni nič boljša od neštetih velikih kriz, ki smo jih doživeli v socializmu. In tudi če se pod Alpami vrnemo v nekakšen hibridni sistem totalitarizma in državnega socializma, bomo preživeli. Iz predalov bomo potegnili knjižice in iz omar uniforme, spomini pa bodo postali nova resničnost.

Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.

","excerpt":"Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.","featured-media-id":21789,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174695741","abovetitle":"","subtitle":"Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.","category-text":"False","permalink":"2020/05/zapisi-iz-mocvirja-228/","show-start":"2020-05-26T16:45:00+02:00","show-end":"2020-05-26T17:30:00+02:00","audio-length":"529","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/26/Maskiranikapitalizem4772084.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695741","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Domači kapitalisti so torej o kapitalizmu vedeli primerno malo, kar pa ni bilo nič hudega, ker so tudi domači politiki vedeli primerno malo o demokraciji, ki je jušna osnova vsakega dobrega kapitalizma … Nekapitalisti nismo vedeli nič o ničemer in smo z lahkoto nasedli vsemu, kar so pridigali. In če smo že pri podalpski politični ekonomiji … Ko je slovenska kapitalistična pamet izganjala državo iz gospodarstva, je to počela s posebno slastjo, saj je imela vzore v neoliberalni inačici kapitalizma, ki se je takrat nosila na razvitem zahodu. Ta državo skoraj v celoti ukinja in namesto nje daje krmilo v roke svobodnemu trgu … Tako smo zasadili in gojili svoj mali kapitalistični vrt in bili smo srečni.

"},{"kind":"html","content":"

Slovenski kapitalisti, še pred nekaj tednov izjemni v svoji gospodarski pronicljivosti, imajo le dva odgovora na vprašanja, ki jih zastavlja kriza.
\n
Prvi odgovor je: “Prosimo za državno pomoč!”
\nDrugi odgovor je: “Morali bomo odpuščati!”
\n
Seveda so potem še kombinacije obojega, recimo: “Če ne bo državne pomoči, bomo odpuščali,” ali pa “odpuščali bomo kljub državni pomoči!”

"},{"kind":"html","content":"

Recimo 400 projektov, ki jih bo zagnala vlada, bolj spominja na parole ob prvi petletki kot na svobodni trg, ki temelji na zasebni pobudi.

"},{"kind":"html","content":"

Ob prvi veliki krizi, ki smo jo kot mladi kapitalisti doživeli v letu 2008, smo resignirano ugotovili, da ni nič boljša od neštetih velikih kriz, ki smo jih doživeli v socializmu. In tudi če se pod Alpami vrnemo v nekakšen hibridni sistem totalitarizma in državnega socializma, bomo preživeli. Iz predalov bomo potegnili knjižice in iz omar uniforme, spomini pa bodo postali nova resničnost.

"},{"kind":"html","content":"

Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.

Zadnje dni nas razburjajo prestopi poslancev iz stranke v stranko. Ne gre za novost, saj so takšni prestopi v naši politični praksi rušili in vzpostavljali vlade; upravičeno pa se javnost pa tudi politika razburjata, da gre pri prestopih za svojevrstno izdajo volivcev in s tem tudi demokracije. A ker gre za tako obsežen in usoden fenomen, se mnogi v imenu transparentnosti že zavzemajo, da bi za poslance uvedli prestopni rok. Kot ga poznajo recimo v nogometu. Poslanci bi lahko iz stranke v stranko prestopali v točno določen časovnem obdobju. Se pravi, da bi uvedli spomladanski in jesenski prestopni rok … Kar bi, če ne drugega, preprečilo presenečenja, kot jih doživljamo zadnje tedne.

Kot rečeno so prestopi poslancev težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.

Kot rečeno, z običajnimi družboslovnimi tehnikami prestopov poslancev ni mogoče razložiti, oziroma prehitro pridemo do golega obtoževanja takšnega dejanja, kar pa je v teh spravljivih časih neproduktivno. Zato se moramo za pravilno optiko zateči k materi vseh znanosti; k astrologiji. Šele ta pradavna veda nam pomaga razložiti prestope poslancev tako, da bodo razumljivi tudi povprečnemu volivcu.

Gre pa tako: Vsak človek je v zodiaku umeščen v posamezno znamenje. Dvanajst jih je in na osnovi položaja sonca na rojstni dan se nato izdelujejo horoskopi in ljudje se obnašamo skladno z lastnostmi, ki nam jih pripisuje naše nebesno znamenje. Ampak če bi bilo tako enostavno, bi bile usode na tem planetu predvidljive in življenje dolgočasno. Kajti velikokrat se zgodi, da recimo oven ni strasten, devica pa ne analitična in inteligentna. Šele v teh netipičnih primerih se astrologija izkaže kot prava znanost, saj je razvila sistem podznakov, ki jih bomo imenovali s tujko – ascendenti – samo zato, da bomo videti bolj poznavalski in verodostojni. Torej ascendenti so znamenja, ki so na vzhodnem obzorju neba v času vašega rojstva. Kot nekako pove ime. In ascendenti naredijo v horoskopu celo zmedo, saj vaše obnašanje pogosto pogojujejo bolj natančno kot osnovno znamenje.

In kakšno zvezo ima to s prestopi poslancev? Povsem preprosto je: ko kandidat objavi, da bo kandidiral na listi neke stranke, bi moral obvezno povedati, katero stranko ima v ascendentu. Političen prostor je prostran vsaj toliko kot vesolje in procesi v njem vsaj tako težko razložljivi kot veliki pok. Torej bi morali upoštevati pri kandidatu tudi stranke, ki so ob času njegove kandidature v ascendentu.

Recimo: poslanec je v glavnem znamenju NSi, v ascendentu pa SDS. Pomeni, da je sicer katoliško usmerjen, všeč pa so mu tudi taborjenja v Lepeni. Ali: poslanec kandidira za LMŠ, v ascendentu pa je SAB. Pomeni, da se navdušuje nad novo, neobremenjeno politiko, bolj od Šarca pa ga privlači Alenka Bratušek.

Če pogledamo zadnji primer. Gregor Židan je sicer kandidiral za SMC, bil njihov poslanec, a ker ima v ascendentu SD, je Počivalška zapustil in šel k drugemu Židanu. Počivalšek, ki nima nobenega znanja ne nobenega posluha za astrologijo, se je ob tem prestopu razhudil, da je skoraj pljunil; a če bi vedel, da Židan ne more drugače, saj je le igrača v rokah konstelacije planetov, bi bil bolj spravljiv. Predlagamo torej, da imamo na volilnih lističih pri vsakem kandidatu ob stranki, za katero namerava kandidirati, tudi stranko v ascendentu, se pravi stranko, v katero namerava prestopiti.

Imamo pa tudi posebne primere, za katere bi sicer morali dati izdelati natalno karto, česar pa stroškovnik naše oddaje ne dopušča. Prav poslanec Jani Möderndorfer, ki je prestopil kak dan nazaj, je takšna izjema, ki astrologom, pa tudi šefom strank, povzroča nenehen glavobol. Kot vemo, je njegovo osnovno znamenje LDS. Kar je še dokaj enostavno, kajti kot so večna zodiakova znamenja, so večne tudi slovenske stranke. Hočemo povedati, da se vpliv LDS, ki je še vedno v prvi hiši, občuti celo še danes … In Jani je poseben v tem, da so bile v času njegovega rojstva na vzhodnem obzorju kar štiri stranke. Tako je prvi politik, ne le pri nas, ki ima kar štiri ascendente. Pozitivno Slovenijo, SAB, SMC in zdaj še LMŠ. Ampak kot smo že povedali, energijam, ki obvladujejo njegove možgane iz vesolja, se tudi tako klen politik kot je Jani, ne more upreti.

Če razumemo slovensko politiko z astrološkega stališča, vidimo še kar nekaj zanimivih znamenj. Recimo Borut Pahor, ki je rojen v znamenju Predsednika republike, je edini, na katerega vplivajo tako planeti na jutranjem kot tudi planeti na večernem nebu. Tako je v ascendentu predsednik vlade, v descendentu pa predsednik parlamenta. Potem imamo recimo vrhovno sodišče, ki je po osnovnem znamenju neodvisno, v ascendentu pa moško šovinistično.

In še bi lahko naštevali, ampak kot vse okoli zodiaka – izdelava parlamentarnega horoskopa ni zastonj. Če hočete zvedeti več, pokličite na telefonsko številko 090 202. Prvih pet minut je gratis. Pokličite ZDAJ!

","excerpt":"Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke","featured-media-id":21683,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/zapisi-iz-mocvirja/174694049","abovetitle":"","subtitle":"Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke","category-text":"False","permalink":"2020/05/zapisi-iz-mocvirja-227/","show-start":"2020-05-19T16:45:00+02:00","show-end":"2020-05-19T17:30:00+02:00","audio-length":"484","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/19/Parlamentarnizodiak4762284.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694049","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Kot rečeno so prestopi poslancev težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.

"},{"kind":"html","content":"

In kakšno zvezo ima to s prestopi poslancev? Povsem preprosto je: ko kandidat objavi, da bo kandidiral na listi neke stranke, bi moral obvezno povedati, katero stranko ima v ascendentu. Političen prostor je prostran vsaj toliko kot vesolje in procesi v njem vsaj tako težko razložljivi kot veliki pok. Torej bi morali upoštevati pri kandidatu tudi stranke, ki so ob času njegove kandidature v ascendentu.

"},{"kind":"html","content":"

Če razumemo slovensko politiko z astrološkega stališča, vidimo še kar nekaj zanimivih znamenj. Recimo Borut Pahor, ki je rojen v znamenju Predsednika republike, je edini, na katerega vplivajo tako planeti na jutranjem kot tudi planeti na večernem nebu. Tako je v ascendentu predsednik vlade, v descendentu pa predsednik parlamenta. Potem imamo recimo vrhovno sodišče, ki je po osnovnem znamenju neodvisno, v ascendentu pa moško šovinistično.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"148"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"85"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21683"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21683"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"85","attributes":{"slug":"markoradmilovic","name":"Marko Radmilovič","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/marko-radmilovič-izrez.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/marko-radmilovič-izrez-360x360.jpg"}},{"type":"Media","id":"21683","attributes":{"wp-id":431394,"title":"horoskop","caption":"","media-source":"Hermann / pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/astronomical-clock-clock-time-408306/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/horoskop-960x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/horoskop-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/horoskop-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/horoskop.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21789","attributes":{"wp-id":432349,"title":"oskarji","caption":"Oskarji","media-source":"Jordan Strauss/Invision/AP/MMC RTV","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/oskarji-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/oskarji-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/oskarji-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/oskarji.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21876","attributes":{"wp-id":433261,"title":"avstrija","caption":"Avstrijska meja","media-source":"Reuters/MMC ","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/slovenija/na-avstrijskem-koroskem-vse-glasnejsi-pozivi-k-odprtju-meje-med-avstrijo-in-slovenijo/525494","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/avstrija-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/avstrija-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/avstrija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/avstrija.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21973","attributes":{"wp-id":434206,"title":"tv","caption":"","media-source":"www.pexels.com","media-source-url":"https://www.pexels.com/photo/black-crt-tv-2251206/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/tv-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/tv-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/tv-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/tv-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22056","attributes":{"wp-id":435175,"title":"Slovenija gre naprej","caption":"Slovenija gre naprej","media-source":"Žiga Živulovič jr./BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/slovenija-gre-naprej-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/slovenija-gre-naprej-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/slovenija-gre-naprej-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/slovenija-gre-naprej-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22169","attributes":{"wp-id":436479,"title":"ustava-in-edigs","caption":"","media-source":"Srdjan Zivulovic/ BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ustava-in-edigs-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ustava-in-edigs-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ustava-in-edigs-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ustava-in-edigs-1200x779.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22231","attributes":{"wp-id":438991,"title":"zmago jelinčič","caption":"Zmago Jelinčič","media-source":"Borut Zivulovic/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zmago-jelincic-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zmago-jelincic-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zmago-jelincic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/zmago-jelincic-1200x871.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22287","attributes":{"wp-id":440403,"title":"kolesarji","caption":"Protest Z balkonov na kolesa","media-source":"Žiga Živulovič jr/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kolesarji-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kolesarji-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kolesarji-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/kolesarji-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22343","attributes":{"wp-id":441542,"title":"Komunisti","caption":"Janša, Orban in Vučić","media-source":"Europe Uncensored","media-source-url":"https://europeuncensored.com/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/komunisti-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/komunisti-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/komunisti-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/komunisti-1200x666.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22398","attributes":{"wp-id":442777,"title":"zapisi 21. 7.","caption":"Slovenija","media-source":"Pexels/ Aleš Krivec","media-source-url":"https://www.pexels.com/@dreamypixel","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zapisi-21-7-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zapisi-21-7-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zapisi-21-7-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zapisi-21-7-1200x712.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":41,"count":401}}}