Iskanje
21 min • 22. 12. 2021
V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?
Kaj o tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?
V ljubljanski Četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila bloki in dom za starejše občane. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu graditve ta moral vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih.
"Mi ne nasprotujemo razvoju, kar se nam očita. Ne bomo privolili v to, da se nas vzame za talce in da bodo stanovanjsko problematiko reševali zasebni prijatelji oziroma kapital. Stanovanjska problematika se na ta način ne rešuje. Smiselno bi bilo vprašati ljudi, narediti študije, analize. /.../ Šišenska soseka 6 bi s to graditvijo izgubila odprt prostor, ki je bil kot tak že skonstruiran. Takrat se je gradilo po meri človeka, po meri ljudi. Kar se izkazuje skozi arhitekturo in prostorsko ureditev. S to graditvijo pa bi prostor izgubili predvsem mladi." – Luka Počivalšek z Odbora za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6
"Mesto ni nekaj, kar je zacementirano, ampak je tudi prostor objektov in tokov časa, idej in kapitala. Je dinamičen sistem. Zato je ena najbolj spornih razvojnih strategij, ki ji sledimo, zgoščevanje mesta. Graditev mesta od znotraj." – prof. Janez Koželj
V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?
Kaj o tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?
V ljubljanski Četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila bloki in dom za starejše občane. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu graditve ta moral vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih.
"Mi ne nasprotujemo razvoju, kar se nam očita. Ne bomo privolili v to, da se nas vzame za talce in da bodo stanovanjsko problematiko reševali zasebni prijatelji oziroma kapital. Stanovanjska problematika se na ta način ne rešuje. Smiselno bi bilo vprašati ljudi, narediti študije, analize. /.../ Šišenska soseka 6 bi s to graditvijo izgubila odprt prostor, ki je bil kot tak že skonstruiran. Takrat se je gradilo po meri človeka, po meri ljudi. Kar se izkazuje skozi arhitekturo in prostorsko ureditev. S to graditvijo pa bi prostor izgubili predvsem mladi." – Luka Počivalšek z Odbora za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6
"Mesto ni nekaj, kar je zacementirano, ampak je tudi prostor objektov in tokov časa, idej in kapitala. Je dinamičen sistem. Zato je ena najbolj spornih razvojnih strategij, ki ji sledimo, zgoščevanje mesta. Graditev mesta od znotraj." – prof. Janez Koželj
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju?
23 min • 22. 01. 2026
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi ni zajel oseb s posebnimi potrebami, ki bivajo v petih posebnih in petnajstih kombiniranih zavodih v naši državi. Zanje še vedno velja zakon o socialnem varstvu. Pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi zaradi pomanjkanja prostora v DSO-jih zanje niso dosegljive. Uporabniki, ki potrebujejo posebne oblike varstva, se zaradi podražitev srečujejo z visokimi zneski na položnicah. Skupaj s svojci si namesto prezrtosti želijo enake obravnave, ki pa bo dosegljiva edino s spremembo zakonodaje.
16 min • 20. 01. 2026
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
25 min • 15. 01. 2026
Sistem brezplačne pravne pomoči (BPP) je namenjen tistim, ki si sicer odvetniške pomoči in s tem sodnega varstva ne bi zmogli plačati sami. Ima pa četrt stoletja stara zakonodaja tudi pomanjkljivosti, kot je (pre)visok vstopni cenzus in pa pasti, kot je obvezno vračilo pomoči, kar mnoge uporabnike preseneti. In čeprav je nujno potreben, sistem BPP s skokovito rastjo stroškov postaja finančno nevzdržen za državo, ki te stroške krije iz proračuna. Kako sistem deluje in kako bi lahko deloval bolje?
23 min • 08. 01. 2026
Po vojaški akciji, v kateri so ZDA v soboto sredi Caracasa zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v zapor v New Yorku, je na zahtevo Venezuele potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Geostrateške razmere se ob lahkotnih napovedih Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v Kolumbiji in na Kubi ter ob ozemeljskih apetitih po Grenlandiji dodatno zaostrujejo. Sogovornika: - Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na FDV - Dr. Vladimir Tismaneanu, ameriško-romunski politolog, Univerza Maryland
25 min • 06. 01. 2026
