Iskanje
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit v nepolitičnem zrcalu scenaristke in režiserke Nine Kojima, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne dopisnice RTV Slovenija iz Londona.
"Vedno sem si želela predstaviti brexit, ki je zdaj na žalost ena izmed blagovnih znamk Združenega kraljestva, kot neki družbeni fenomen. Britanci imajo še vedno radi Evropo, še vedno se radi ukvarjajo z evropsko problematiko, še vedno bodo potovali v Evropo in še vedno bodo Evropejci dobrodošli na Otoku."
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit scenaristke in režiserke Nine Kojime, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne televizijske poročevalke iz Londona.
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož
Jutri se s podelitvijo nagrad vesna končuje 24. festival slovenskega filma Portorož. V posebnem programu dokumentarnih filmov je bil predstavljen film Brexit v nepolitičnem zrcalu scenaristke in režiserke Nine Kojima, nekdanje novinarke Vala 202 in dolgoletne dopisnice RTV Slovenija iz Londona.
"Vedno sem si želela predstaviti brexit, ki je zdaj na žalost ena izmed blagovnih znamk Združenega kraljestva, kot neki družbeni fenomen. Britanci imajo še vedno radi Evropo, še vedno se radi ukvarjajo z evropsko problematiko, še vedno bodo potovali v Evropo in še vedno bodo Evropejci dobrodošli na Otoku."
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu, je na Kostanjevici nad Novo Gorico, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v Frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. Zanjo so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala v svoji bogatosti in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost. Čeprav gre za samostansko knjižnico, ki velja tudi za našo najstarejšo knjižnično ustanovo, pa v skoraj 800-letni zgodovini ni hranila le teoloških knjig, ampak tudi knjige o obrti, zdravstvu in drugih znanostih z namenom, da bi služila ljudem. Ena dragocenejših knjig je druga izdaja Kopernikovega dela O revolucijah nebesnih sfer. O knjižnici, ob kateri je tudi muzej in pinakoteka, zbirka umetniških slik, nam je več povedal brat Jan Dominik Bogataj, arhivar, samostanski in provincialni knjižničar ter raziskovalec na Teološki fakulteti.
15 min • 25. 12. 2024
