Iskanje
V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti. Planinska zveza Slovenije vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje, zato se obetajo spremembe financiranja, ki naj bi zagotovile tudi boljše razmere za prostovoljno delo več kot 800 markacistov.
V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti, Planinska zveza Slovenije oa vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje
Slovenija je hribovita in gorata država, zato je razumljivo, da je obiskovanje gora ena najbolj priljubljenih prostočasnih aktivnosti. Mreža planinskih poti, ki predstavlja osnovni infrastrukturni element planinske dejavnosti, je gosta praktično po vsej državi. Njihova skupna dolžina znaša dobrih 10.000 kilometrov, kar je enako razdalji po kopnem med Ljubljano in Pekingom.
Na priljubljenost in pomen planinstva pri nas nakazuje tudi malo manj kot 300 društev, ki delujejo pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Leta 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh, ki je v pravni ureditvi planinskim potem dodelil poseben status, s katerim so organizacije dobile veliko obveznosti, ni pa zagotovil sistemskega vira financiranja. Konec februarja je bil s podpisi koalicijskih poslancev v parlamentarno proceduro vložen predlog sprememb Zakona o planinskih poteh. Z njim bi se uredilo usposabljanje markacistov in ustrezna opremljenost za varno delo, največji doprinos pa predstavlja določba o zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna za vzdrževanje planinskih poti. Pričakovani letni znesek je okrog 400.000 €.
V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti. Planinska zveza Slovenije vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje, zato se obetajo spremembe financiranja, ki naj bi zagotovile tudi boljše razmere za prostovoljno delo več kot 800 markacistov.
V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti, Planinska zveza Slovenije oa vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje
Slovenija je hribovita in gorata država, zato je razumljivo, da je obiskovanje gora ena najbolj priljubljenih prostočasnih aktivnosti. Mreža planinskih poti, ki predstavlja osnovni infrastrukturni element planinske dejavnosti, je gosta praktično po vsej državi. Njihova skupna dolžina znaša dobrih 10.000 kilometrov, kar je enako razdalji po kopnem med Ljubljano in Pekingom.
Na priljubljenost in pomen planinstva pri nas nakazuje tudi malo manj kot 300 društev, ki delujejo pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Leta 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh, ki je v pravni ureditvi planinskim potem dodelil poseben status, s katerim so organizacije dobile veliko obveznosti, ni pa zagotovil sistemskega vira financiranja. Konec februarja je bil s podpisi koalicijskih poslancev v parlamentarno proceduro vložen predlog sprememb Zakona o planinskih poteh. Z njim bi se uredilo usposabljanje markacistov in ustrezna opremljenost za varno delo, največji doprinos pa predstavlja določba o zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna za vzdrževanje planinskih poti. Pričakovani letni znesek je okrog 400.000 €.
Adam Grant je eden od najbolj znanih organizacijskih psihologov na svetu. Profesor na poslovni šoli Wharton in avtor knjižnih uspešnic Premisli še enkrat in Skriti potenciali. Med drugim je razložil, zakaj moramo biti pri izbiri vodij pozorni na učinek blebetanja. In razložil praktično uporabnost svojega najbolj znanega koncepta dajalcev, jemalcev in izenačevalcev. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
14 min • 09. 12. 2025
Dr. Ada Guštin Habuš je pred časom akademsko okolje zamenjala za podjetniškega. Je soustanoviteljica in direktorica Kolibri Labs. To je podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem in razvojem programske opreme na področju umetne inteligence. Organizacijam torej pomaga pri vpeljavi umetne inteligence v njihove poslovne procese. Kdo pa pri vodenju pomaga Adi, kaj jo motivira in kako sledi trendom?
33 min • 27. 05. 2025
Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
41 min • 20. 05. 2025
Če boste poslušali celoten pogovor s Tomažem Bergočem, boste več izvedeli tudi o projektu Stiske iz omarice, ki razkriva zgodbe o duševnih stiskah otrok in mladostnikov v Sloveniji. Prihodnji teden, 20. maja, bo UNICEF v soorganizaciji Narodnega doma Maribor, na mariborskem Glavnem trgu postavil 90 šolskih omaric z resničnimi stiskami otrok in mladih. Gre za nadaljevanje družbeno-ozaveščevalne kampanje Stiske iz omaric, ki poziva k normalizaciji pogovorov o duševnem zdravju, saj je to prvi korak do rešitve. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
31 min • 13. 05. 2025
Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft, je prvi gost sedme sezone Vodenja s posluhom. Izvedeli boste, kako si sestavlja svoj urnik, kako geopolitične negotovosti vplivajo na njegovo delo in zakaj se mu zdi vredno ukvarjati z zemeljskimi problemi, čeprav ima podjetje velike ambicije tudi v vesolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
39 min • 06. 05. 2025
