Iskanje
37 min • 10. 11. 2019
Otroški nevrolog David Neubauer se posveča zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje, je vegetarijanec, bil pa je otrok, ki je verjetno največkrat videl Labodje jezero
Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. "Pri otrocih, ki imajo zelo hude oblike možganske prizadetosti, se je konoplja izkazala kot eno zadnjih in zelo dobrih zdravljenj. Zadnjih, ker je bilo prej preizkušena cela vrsta standardnih farmacevtskih proizvodov, kjer praktično ni prišlo do nobenega izboljšanja. Pri teh otrocih se ni zmanjšalo samo število napadov, ampak se jim je izboljšala tudi kakovost življenja in kognitivne funkcije," pravi dr. David Neubauer in doda, da so starši začeli opažati očesni kontakt z otrokom, izboljšalo se je spanje, uredil se je apetit, izboljšala se je tudi motorika, kar je precej nenavadno za take oblike epilepsij.
Dr. David Neubauer pravi, da jih je presenetilo, da je bila po dopolnilnem zdravljenju s kanabidiolom kar petina otrok povsem brez napadov, približno polovica otrok pa je imela 50 odstotno zmanjšanje napadov. Pri stiku med bolnikom ali staršem in zdravnikom, je pomembno 100-odstotno zaupanje.
"Če bolnik ali starš v očeh vidi tvojo trdnost, da si postavil pravo diagnozo in izbral pravo zdravljenje in diagnostične postopke, ti bo popolnoma zaupal in bo zdravljenje šlo v pozitivno smer. Tudi v obratni smeri mora zdravnik biti do neke mere empatičen in zaupati staršem. Ko je oboje doseženo in zdravnik tudi sam pri sebi verjame, da je izbral najboljši način zdravljenja, je izhod navadno zelo pozitiven."
"Leta 1937 je prišla prepoved, ki je kanabis nenadoma uvrstila med najhujše droge, zaradi česar ni bil prepovedan samo za klinično uporabo, ampak tudi za kakršnekoli raziskave. To je povzročilo 80 let popolne ignorance kanabisa. V tem času, ko je vsa druga medicina strašno napredovala, ni nihče naredil nobene farmakokinetske študije, da bi vedeli, kakšno je primerno odmerjanje, kakšne koncentracije morajo biti v krvi." Opisuje, da so v Ontariu, kjer je veliko domorodskih Indijancev zasvojenih z opijati, naredili kampanjo, kjer jim namesto opiatov ponujajo kanabis.
"Ugotavljajo zelo močan upad smrti zaradi opiatov. Kanabis sicer ima svoje škodljive učinke, ni pa smrtno nevaren. Zaradi kanabisa ni umrl še nihče."
"Kot član mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna sem podpisnik sklepa, da je striktno upoštevanje uredbe o novi hrani, kamor sodijo CBD in druga prehranska dopolnila, za katera so kar naenkrat ugotovili, da je to nova hrana, kot na primer goji jagode in ginko, neumnost." David Neubauer ugotavlja, da se pediatrične klinike, odkar so se preselili na novo lokacijo drži smola.
"Takoj so se začele vrstiti različne afere, zlasti na področju pediatrične kardiologije. Ob takih in drugačnih perturbacijah so specialisti eden za drugim odšli in je stroka nenadoma ostala brez izurjenih specialistov in specialistk."
Na novi lokaciji se je izgubila tudi medsebojna komunikacija. "Zelo verjetno ni samo strokovnost botrovala tem hudim napakam, ampak zagotovo tudi komunikacija med ljudmi." Je tudi član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki obravnava tudi eksperimentalna zdravljenja. Glede tega, da v določenih primerih javnost zbira donacije za zdravljenje, meni, da se to dogaja predvsem takrat, ko stroka ni povsem prepričana, da je neko eksperimentalno ali redko zdravljenje lahko uspešno. Spregovoril je tudi, kakšno je njegovo stališče do evtanazije. "V težkih situacijah je evtanazija na mestu." Je vegetarijanec, vendar ne zaradi etičnih razlogov, ampak ker se ob uživanju vegetarijanske hrane dobro počuti. Tako oče kot mati Henrik in Jasna Neubauer sta bila baletnika.
"Videl sem, da je to kar naporno življenje, da ne govorim o tem, da sem bil verjetno otrok, ki je največkrat videl Labodje jezero in še kak drug balet."
Otroški nevrolog David Neubauer se posveča zdravljenju otrok s trdovratno epilepsijo s pomočjo kanabidiola in medicinske konoplje, je vegetarijanec, bil pa je otrok, ki je verjetno največkrat videl Labodje jezero
Pediater in otroški nevrolog David Neubauer se že 40 let ukvarja s hudo prizadetimi otroki in njihovimi starši. "Pri otrocih, ki imajo zelo hude oblike možganske prizadetosti, se je konoplja izkazala kot eno zadnjih in zelo dobrih zdravljenj. Zadnjih, ker je bilo prej preizkušena cela vrsta standardnih farmacevtskih proizvodov, kjer praktično ni prišlo do nobenega izboljšanja. Pri teh otrocih se ni zmanjšalo samo število napadov, ampak se jim je izboljšala tudi kakovost življenja in kognitivne funkcije," pravi dr. David Neubauer in doda, da so starši začeli opažati očesni kontakt z otrokom, izboljšalo se je spanje, uredil se je apetit, izboljšala se je tudi motorika, kar je precej nenavadno za take oblike epilepsij.
Dr. David Neubauer pravi, da jih je presenetilo, da je bila po dopolnilnem zdravljenju s kanabidiolom kar petina otrok povsem brez napadov, približno polovica otrok pa je imela 50 odstotno zmanjšanje napadov. Pri stiku med bolnikom ali staršem in zdravnikom, je pomembno 100-odstotno zaupanje.
"Če bolnik ali starš v očeh vidi tvojo trdnost, da si postavil pravo diagnozo in izbral pravo zdravljenje in diagnostične postopke, ti bo popolnoma zaupal in bo zdravljenje šlo v pozitivno smer. Tudi v obratni smeri mora zdravnik biti do neke mere empatičen in zaupati staršem. Ko je oboje doseženo in zdravnik tudi sam pri sebi verjame, da je izbral najboljši način zdravljenja, je izhod navadno zelo pozitiven."
"Leta 1937 je prišla prepoved, ki je kanabis nenadoma uvrstila med najhujše droge, zaradi česar ni bil prepovedan samo za klinično uporabo, ampak tudi za kakršnekoli raziskave. To je povzročilo 80 let popolne ignorance kanabisa. V tem času, ko je vsa druga medicina strašno napredovala, ni nihče naredil nobene farmakokinetske študije, da bi vedeli, kakšno je primerno odmerjanje, kakšne koncentracije morajo biti v krvi." Opisuje, da so v Ontariu, kjer je veliko domorodskih Indijancev zasvojenih z opijati, naredili kampanjo, kjer jim namesto opiatov ponujajo kanabis.
"Ugotavljajo zelo močan upad smrti zaradi opiatov. Kanabis sicer ima svoje škodljive učinke, ni pa smrtno nevaren. Zaradi kanabisa ni umrl še nihče."
"Kot član mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna sem podpisnik sklepa, da je striktno upoštevanje uredbe o novi hrani, kamor sodijo CBD in druga prehranska dopolnila, za katera so kar naenkrat ugotovili, da je to nova hrana, kot na primer goji jagode in ginko, neumnost." David Neubauer ugotavlja, da se pediatrične klinike, odkar so se preselili na novo lokacijo drži smola.
"Takoj so se začele vrstiti različne afere, zlasti na področju pediatrične kardiologije. Ob takih in drugačnih perturbacijah so specialisti eden za drugim odšli in je stroka nenadoma ostala brez izurjenih specialistov in specialistk."
Na novi lokaciji se je izgubila tudi medsebojna komunikacija. "Zelo verjetno ni samo strokovnost botrovala tem hudim napakam, ampak zagotovo tudi komunikacija med ljudmi." Je tudi član razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo, ki obravnava tudi eksperimentalna zdravljenja. Glede tega, da v določenih primerih javnost zbira donacije za zdravljenje, meni, da se to dogaja predvsem takrat, ko stroka ni povsem prepričana, da je neko eksperimentalno ali redko zdravljenje lahko uspešno. Spregovoril je tudi, kakšno je njegovo stališče do evtanazije. "V težkih situacijah je evtanazija na mestu." Je vegetarijanec, vendar ne zaradi etičnih razlogov, ampak ker se ob uživanju vegetarijanske hrane dobro počuti. Tako oče kot mati Henrik in Jasna Neubauer sta bila baletnika.
"Videl sem, da je to kar naporno življenje, da ne govorim o tem, da sem bil verjetno otrok, ki je največkrat videl Labodje jezero in še kak drug balet."
Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.
38 min • 12. 04. 2026
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
35 min • 05. 04. 2026
Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”
35 min • 22. 03. 2026
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
38 min • 15. 03. 2026
Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.
36 min • 08. 03. 2026
