Iskanje
Na pravkar končani 38. mednarodni konferenci Piranski dnevi arhitekture so razglasili prejemnike odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v Srednji Evropi v zadnjih dveh letih. Za nagrade je bilo nominiranih 54 projektov. Mednarodno nagrado Piranesi je prejel projekt telovadnica Saint Gelle´rt v Budimpešti, mednarodni priznanji Piranesi pa krematorij za domače živali Večna lovišča v Drnovem na Češkem in tržnica Ptuj.
Znani so prejemniki odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v srednji Evropi
Na pravkar končani 38. mednarodni konferenci Piranski dnevi arhitekture so razglasili prejemnike odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v srednji Evropi v zadnjih dveh letih. Za nagrade je bilo nominiranih 54 projektov. Mednarodno nagrado piranesi je prejel projekt telovadnica Saint Gellért v Budimpešti, mednarodni priznanji piranesi pa krematorij za domače živali Večna lovišča v Drnovem na Češkem in tržnica Ptuj.
"Meni je projekt Krematorij za živali osebno najbolj pri srcu, ker se ukvarja s tematiko, ki bi jo lahko kar takoj odpisali, v bistvu pa zadeva veliko število ljudi. Lahko rečem, da je primerljiva stvar s pokopališčem, tja pridejo ljudje v težkem trenutku. Vzpostavlja drugačnost odnosov, enakopravnost narave, živali, ljudi, krajine, urbanega in neurbanega v povezano celoto." – Matija Bevk, član mednarodne žirije
Projekt je delo arhitektov Petra Hájka, Martina Stossa in Cornelie Klein. V ruševine vojaške utrdbe vnese presenetljiv program in tako ustvari učinek, ki po besedah žirije prevzame posameznika, je minljiv in prizemljen.
Za mednarodno študentsko nagrado je bilo nominiranih 37 projektov, zmagovalni projekt je postal RIsort_Aquatorium z Reke. Matija Bevk pove, da so "študentski projekti vedno tisti, ki najbolj odpirajo obzorja. Iskali smo rešitev, ki je drzna, zazrta v prihodnost in ponuja nove možnosti. Izbrali smo primer mesta Rijeka, ki želi degradirani prostor pripeljati nazaj v mesto."
Predsednica Maja Ivanič, ki vodi in organizira Piranske dneve arhitektov, pa je z ekipo že zazrta v pripravo jubilejne 40. konference. "Imamo nekaj večjih načrtov: od filma, do knjige, da bo konferenca čim bolj privlačna in sama podelitev nagrade nekaj posebnega."
Na pravkar končani 38. mednarodni konferenci Piranski dnevi arhitekture so razglasili prejemnike odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v Srednji Evropi v zadnjih dveh letih. Za nagrade je bilo nominiranih 54 projektov. Mednarodno nagrado Piranesi je prejel projekt telovadnica Saint Gelle´rt v Budimpešti, mednarodni priznanji Piranesi pa krematorij za domače živali Večna lovišča v Drnovem na Češkem in tržnica Ptuj.
Znani so prejemniki odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v srednji Evropi
Na pravkar končani 38. mednarodni konferenci Piranski dnevi arhitekture so razglasili prejemnike odličij za najboljše arhitekturne izvedbe, nastale v srednji Evropi v zadnjih dveh letih. Za nagrade je bilo nominiranih 54 projektov. Mednarodno nagrado piranesi je prejel projekt telovadnica Saint Gellért v Budimpešti, mednarodni priznanji piranesi pa krematorij za domače živali Večna lovišča v Drnovem na Češkem in tržnica Ptuj.
"Meni je projekt Krematorij za živali osebno najbolj pri srcu, ker se ukvarja s tematiko, ki bi jo lahko kar takoj odpisali, v bistvu pa zadeva veliko število ljudi. Lahko rečem, da je primerljiva stvar s pokopališčem, tja pridejo ljudje v težkem trenutku. Vzpostavlja drugačnost odnosov, enakopravnost narave, živali, ljudi, krajine, urbanega in neurbanega v povezano celoto." – Matija Bevk, član mednarodne žirije
Projekt je delo arhitektov Petra Hájka, Martina Stossa in Cornelie Klein. V ruševine vojaške utrdbe vnese presenetljiv program in tako ustvari učinek, ki po besedah žirije prevzame posameznika, je minljiv in prizemljen.
Za mednarodno študentsko nagrado je bilo nominiranih 37 projektov, zmagovalni projekt je postal RIsort_Aquatorium z Reke. Matija Bevk pove, da so "študentski projekti vedno tisti, ki najbolj odpirajo obzorja. Iskali smo rešitev, ki je drzna, zazrta v prihodnost in ponuja nove možnosti. Izbrali smo primer mesta Rijeka, ki želi degradirani prostor pripeljati nazaj v mesto."
Predsednica Maja Ivanič, ki vodi in organizira Piranske dneve arhitektov, pa je z ekipo že zazrta v pripravo jubilejne 40. konference. "Imamo nekaj večjih načrtov: od filma, do knjige, da bo konferenca čim bolj privlačna in sama podelitev nagrade nekaj posebnega."
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
8 min • 22. 01. 2026
Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.
12 min • 20. 01. 2026
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
12 min • 15. 01. 2026
Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.
11 min • 13. 01. 2026
Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje.
11 min • 08. 01. 2026
