Iskanje
16 min • 21. 10. 2021
Strupi so pogosto navdih za zdravila.
Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo.
Strupi so pogosto navdih za zdravila.
Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo.
"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?
36 min • 04. 03. 2026
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
45 min • 25. 02. 2026
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
23 min • 09. 02. 2026
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
43 min • 04. 02. 2026
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
53 min • 28. 01. 2026
