Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan
Zgodovina svetil na avtomobilih je dolga skoraj toliko kot zgodovina samih avtomobilov. Začelo se je s svečami in petrolejkami, danes LED in laserska tehnika omogočata, da žarometi iz noči naredijo dan. O zgodovini svetil na avtomobilih se da veliko povedati, nekaj poudarkov naniza Andrej Brglez.
Pred dnevi je na naše ceste zapeljal novi DS4, ki je lahko petvratni, crossback ali športni Performance line. Gre za premijskega proizvajalca francoskih vozil, ki stavi na izjemen zunanji in notranji dizajn, kakovost in obdelava materialov sta brezhibna, pomembne so številne drobne zanimivosti, nekateri šivi so izvezeni ročno. Bencinski motorji so trije z močjo 130, 180 ali 225 KM, dizelski je 130 konjski, na voljo je tudi hibrid, serijski je 8-stopenjski samodejni menjalnik. Ob vsem prestižu in oblikovnih posebnostih, ki jih novi DS4 prinaša, pa je prav gotovo treba posebej izpostaviti svetlobni podpis spredaj in zadaj, zaradi katerega vozila na cesti ni mogoče zgrešiti in še kako poudari izjemnost zunanje podobe. Žarometi so seveda v LED tehniki, prav tako dnevne luči, ki vsebujejo kar 98 diod. Dnevna luč je delo slovenskih strokovnjakov iz Helle Saturnus. Tam vse najnovejše tehnične iznajdbe najprej vgrajujejo v premijske avtomobile (med temi je tudi znamka DS), potem pa se tehnika seli postopoma tudi navzdol v nižje avtomobilske razrede. Kako pride do stika med naročnikom in razvijalcem in potem proizvajalcem in kam vodi razvoj avtomobilskih luči, pove projektni vodja pri Hella Saturnus Slovenija Grega Povše.
Omenimo še dve novosti, ki sta se pripeljali k nam med olimpijado. Hondin hibridni križanec HR-V tretje generacije ima s prejšnjima skupno praktično samo ime. Gre za popolnoma nov avtomobil, ki je v notranjosti prostornejši, seveda tudi precej digitaliziran, a nekaj klasičnih gumbov je še ostalo. Izpopolnili so sistem varnostnih pripomočkov honda sensing, pomembna novost pa je hibridni pogonski sklop z 1.5 litrskim bencinskim motorjem z močjo 79 kilovatov, 96 kilovatnim elektromotorjem in litij-ionsko baterijo. Zadeva deluje podobno kot pri Hondi jazz, le da je moči malo več. Bencinski motor torej pretežno skrbi za napajanje elektromotorja, na kolesa se priključi le pri višjih hitrostih. Pri nižjih hitrostih do 40 km/h se lahko vozimo večino časa le na elektriko, pri hitrosti do 80 km/h pa je take vožnje lahko še vedno več kot 50 odstotkov. Cene za novo Hondo CR-V se začno malo pod 30 tisočaki.
Na naše ceste je zapeljal tudi novi Volkswagnov veliki potniški dostavnik multivan, ki prihaja v dveh dolžinah – ali 497 cm ali 517. O prostornosti in udobju nima smisla izgubljati besed. Kar zadeva pogonske možnosti, sta zdaj pri nas na voljo dve: ali 150 kilovatni bencinski motor ali priključni hibrid, katerega sistemska moč je 160 kilovatov, prihodnje leto pa prihaja še dizelski 110 kilovatni TDI. Menjalniki so samodejni. Najcenejši multivan se ponuja za dobrih 44 tisočakov. Ker je v proizvodnji omejitev, jih bodo letos lahko prodali le 150.
Vemo, dogaja se, da se vozniki po avtocesti peljejo v napačno smer. Aplikacija Promet+ bo po novem voznike opozarjala na tovrstno početje. DARS na avtocestah namešča senzorje oziroma t.i. induktivne zanke, ki zaznavajo vozila, ki to zanko prevozijo – tudi v napačni smeri. Obvestilo bo zvočno, hkrati se bo pojavil tudi napis: Pozor! Sistem je zaznal nevarnost vožnje v nasprotno smer. Previdno še 20 km. Obvestilo bo potem prišlo tudi po koncu nevarnosti.
In še zadnja danes, ki je namenjena mladim voznikom. AMZS spletni test Najboljši za volanom 2022 je odprt, torej se je letošnji izbor za najboljšega mladega voznika in voznico začel. Lahko se torej prijavite k sodelovanju.
