Iskanje
Zlato je imelo skozi zgodovino vlogo hranilca vrednosti, a v sodobnem finančnem okolju ni nujno več varna izbira, kot jo pogosto razumemo. Cena je vse tesneje povezana z dogajanjem na trgih in geopolitičnimi napetostmi, zato lahko v določenih obdobjih deluje tudi kot tvegana naložba. Kljub temu ostaja pomemben del portfelja kot zaščita pred skrajnimi scenariji, vendar praviloma v omejenem deležu.
ETF-ji ali borznotrgovalni skladi so v zadnjih letih postali ena najbolj priljubljenih oblik vlaganja – predvsem zaradi enostavnosti, nizkih stroškov in široke razpršenosti. A kljub dostopnosti prinašajo tudi odločitve, ki jih ni smiselno sprejemati na hitro. V četrti epizodi Tečajnice preverjamo, kako ETF-ji delujejo, v čem se razlikujejo od vzajemnih skladov in zakaj so postali prva izbira številnih vlagateljev.
Vzajemni skladi sodijo med najbolj dostopne načine investiranja – tudi za tiste, ki nimajo časa ali znanja za spremljanje borz. A dostopnost še ne pomeni preprostih odločitev. V tretji epizodi Tečajnice preverjamo, kako vzajemni skladi dejansko delujejo, zakaj nihanja na trgih niso nujno razlog za preplah in zakaj je pri tej obliki vlaganja pomembnejša disciplina kot višina začetnega vložka.
Delnice so za nekatere še vedno sinonim za preveliko tveganje, za druge pa eden redkih načinov, kako dolgoročno priti do višjih donosov. Komu so sploh namenjene, zakaj pri njih ni dobro reagirati na vsako novico in kako hitro lahko nepremišljena poteza na borzi postane draga napaka. Preverjamo tudi kaj se dogaja z delnico Vzajemne, ki je v začetku meseca začela kotirati na ljubljanski borzi.
Slovenci imamo na računih in depozitih približno 30 milijard evrov, obresti pa pogosto ne dohajajo niti inflacije. V novi sezoni Tečajnice iščemo pametne in smiselne načine varčevanja in investiranja. V prvi epizodi se posvečamo novi, tretji izdaji ljudskih obveznic. Komu se izplačajo, kako delujejo in zakaj niso nujno najboljša rešitev za vsakogar?
Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.
Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.
Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist
Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?
Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja
Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.
Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?
