{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=45","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"112060","attributes":{"wp-id":430192,"date":"2020-05-11T00:12:49+02:00","modified":"2020-05-26T23:11:01+02:00","slug":"nedeljski-gost-210","post-type":"post","title":"Različni prostori umetniška dela doživljajo na drugačen način","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/nedeljski-gost-210/","content":"

Uršula Cetinski je v slovensko kulturno krajino vstopila v osemdesetih letih, povezujemo pa jo z institucijami kot so Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče in Cankarjev dom. Slednjega uspešno vodi že šesto leto. Bila je ena prvih, ki je inspiracijo našla v Almi Karlin, tudi skozi vsa leta vodenja Cankarjevega doma se vrača k njej. Njeno pobudo Pokrajinskemu muzeju Celje, da bi razstavo v večji obliki izvedli tudi v galeriji Cankarjevega doma, so pred dvema letoma tudi realizirali, odmev pa je segel celo preko meja, vse do etnografskega muzeja na Dunaju, kjer bi razstava morala biti letos, a je zaradi razmer zaenkrat do nadaljnjega prestavljena.

“Vedno so bili umetniki, ki so bili za Cankarjev dom in nam podobne hiše nedosegljivi, a je izbor teh, ki so lahko prišli v Ljubljano, vseeno lep. Lep dosežek je tudi to, ko nek umetnik še ni zelo znan, pa ga programski vodja prepozna in ga povabi k nam. Takrat je umetnik zelo dosegljiv, ko pa čez leta postane ‘zvezda’ v svetu umetnosti, ne pozabi, da smo ga na začetku njegove poti, ko je bilo to najbolj pomembno, podprli.” – Uršula Cetinski

“Če želiš predstavo umestiti na pravi oder, je zelo dobro, da jo pred tem vidiš v živo, se z umetnikom tudi spoznaš, spregovoriš nekaj besed, da vidi, kakšna je intenca pri ustvarjanju njegovega umetniškega dela, saj si prenosnik med njegovo idejo in publiko, ki si bo predstavo kasneje ogledala,” o pomenu vloge programskega vodje razmišlja Uršula Cetinski, saj različni prostori umetniška dela doživljajo na drugačen način.

Obiskovalce, predvsem občasne, ki se odzivajo zgolj na odmevne stvari, je vsako leto težje nagovarjati, saj se vsako leto kulturna ponudba zelo širi, ljudje pa imajo vedno manj prostega časa, zato je nujno ustvarjati načine in zgodbe, ki ljudi privlačijo. Meni, da bodo v prihodnosti prevladovale vsebine, ali bo ta dovolj tehtna, da se bodo ljudje odločali, da jo potrebujejo v svojem življenju: “Varnostni ukrepi so v kulturnih institucijah na tako visokem nivoju, da so obiski prireditev bolj varni od kakšnega rojstnega dneva.”

“Politična korektnost je na področju umetnosti ustvarila veliko samocenzure in tudi cenzure. V imenu politične korektnosti je prišlo do tega, da se je prostor umetniškega ustvarjanja zožil.”

Umetnost se je v zadnjih letih zopet vrnila k bolj tradicionalnim in uveljavljenim oblikam, tisti, ki se ukvarjajo z drugačnimi načini umetnosti, so zato bolj prikrajšani, kot so bili v osemdesetih. A Uršula Cetinski meni, da lahko trenutni čas, ko zaradi epidemije kulturnih prireditev ni, lahko ponudniki kulturnih vsebin izkoristijo za to, da lahko v bodoče življenje institucij vzpostavijo modele, ki bodo institucijo oblikovali in povedli v naslednje desetletje. Zaključuje, da vsaka stvar, ki ima več negativnih vidikov kot pozitivnih, kar epidemija po njenem mnenju je, pušča prostor, ki se ga da izkoristiti za nekaj dobrega, nekaj, kar obeta luč in upanje.

Glasbeni izbor Uršule Cetinski:

","excerpt":"Uršula Cetinski je direktorica Cankarjevega doma, ki ga s sodelavci uspešno vodi že šesto leto in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin","featured-media-id":21722,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174695207","abovetitle":"","subtitle":"Uršula Cetinski je direktorica Cankarjevega doma, ki ga s sodelavci uspešno vodi že šesto leto in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-210/","show-start":"2020-05-24T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-24T11:30:00+02:00","audio-length":"2412","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/24/UrulaCetinski4769608.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695207","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vedno so bili umetniki, ki so bili za Cankarjev dom in nam podobne hiše nedosegljivi, a je izbor teh, ki so lahko prišli v Ljubljano, vseeno lep. Lep dosežek je tudi to, ko nek umetnik še ni zelo znan, pa ga programski vodja prepozna in ga povabi k nam. Takrat je umetnik zelo dosegljiv, ko pa čez leta postane ‘zvezda’ v svetu umetnosti, ne pozabi, da smo ga na začetku njegove poti, ko je bilo to najbolj pomembno, podprli.” – Uršula Cetinski

"},{"kind":"html","content":"

“Politična korektnost je na področju umetnosti ustvarila veliko samocenzure in tudi cenzure. V imenu politične korektnosti je prišlo do tega, da se je prostor umetniškega ustvarjanja zožil.”

"},{"kind":"html","content":"

Glasbeni izbor Uršule Cetinski:

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"27"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21722"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21722"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111711","attributes":{"wp-id":429249,"date":"2020-05-04T00:12:38+02:00","modified":"2020-05-20T17:11:28+02:00","slug":"nedeljski-gost-209","post-type":"post","title":"V Sloveniji imamo pekarno, v kateri pečejo kruh, ki se mu reče zarečeni","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/nedeljski-gost-209/","content":"

Jani Bele je velik del življenja posvetil vzgoji v planinstvu in alpinizmu. S tem je dobil tudi priložnost, da je pred 30 leti prvič odšel v Nepal kot alpinistični inštruktor v slovensko alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike. Za odprave, kot pravi, ni bil nikoli dovolj dober, poleg tega pa je, čeprav je gornik in gorski reševalec, zelo občutljiv na višino. Kot avtor priročnika o nevarnostih v gorah Nevarno proti vrhovom je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah, tem pa dodal tudi svoje. Nesreča se lahko zgodi kljub izkušenosti, pravi, kot tudi to, da se zarečenega kruha res poje največ. In tako se je letos že desetič podal na prečenje Finske na tekaških smučeh, od finsko-ruske do finsko-švedske meje, pa čeprav je prvič dejal, da na Rajalta rajalle – hiihto ne gre nikoli več.

$\"\"$

","excerpt":"Jani Bele je gornik, alpinist, dolgoletni gorski reševalec, pa tudi avtor knjige, v kateri je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah","featured-media-id":21613,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174693548","abovetitle":"","subtitle":"Jani Bele je gornik, alpinist, dolgoletni gorski reševalec, pa tudi avtor knjige, v kateri je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-209/","show-start":"2020-05-17T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-17T11:30:00+02:00","audio-length":"2563","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/17/JaniBele4759235.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693548","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"160"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21613"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21613"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111343","attributes":{"wp-id":428374,"date":"2020-04-27T00:13:00+02:00","modified":"2020-05-10T11:48:41+02:00","slug":"nedeljski-gost-208","post-type":"post","title":"Iz sistema hierarhičnega urejanja odnosov izhajajo vse tegobe tega sveta","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/nedeljski-gost-208/","content":"

Prof. Rajko Muršič je kulturni antropolog in etnolog, predava na ljubljanski Filozofski fakulteti, vključuje se v mnoge mednarodne raziskovalne projekte in sodeluje pri številnih mednarodnih strokovnih društvih. Pri raziskovanju vsakdanjega življenja in kulturnih fenomenov ga vodi predvsem iskrena radovednost.

“Družbe razvijajo specifične modele, kako se soočajo z resničnostjo. Model slovenskega soočanja z resničnostjo je zelo trezen, panike je bilo sorazmerno malo. Ljudje so ravnali odgovorno, še preden so bili k temu pozvani.”

Že vse življenje je na različne načine povezan z glasbo, pravi, da brez nje sploh ne more normalno delovati. Tudi sam je glasbenik in preučuje prostore alternativne kulture. “V samoniklih kulturnih prostorih lahko človek izživi svojo svobodo, srečujejo se ljudje, ki so vsaj nekoliko drugačni od drugih. Iz teh okolij izhaja največ ustvarjalnih ljudi v naši državi.“

“Ne maram hierarhij. Nobenih. Mislim, da so hierarhije naš največji problem in iz sistema hierarhičnega urejanja odnosov pravzaprav izhajajo vse tegobe tega sveta oz. vse krivice, ki jih doživljamo.”

Sprememba ravnanja z okoljem pa se mu v tem trenutku zdi nujna in neobhodna. “Rešiti moramo tri stvari: prva, ključna, je okolje, druga je mirovništvo, saj ne vemo, če bomo prenesli toliko oboroževanja, tretja pa je delavska. Moramo ugotoviti, kakšno razmerje med najbogatejšimi in najrevnejšimi ljudmi je dopustno. Vse tri skupaj dajo celoto.”

“Slovenija je bila še konec lanskega leta uvrščena na sam vrh med uspešnimi demokracijami. Če stvari ostanejo takšne, kot so zdaj, bomo ob koncu letošnjega leta padli na dno.”

","excerpt":"Dr. Rajko Muršič je kulturni antropolog in etnolog, ki ne mara hierarhij, ne more normalno delovati brez glasbe in neizprosno kritizira potrošniški kapitalizem","featured-media-id":21528,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174691868","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Rajko Muršič je kulturni antropolog in etnolog, ki ne mara hierarhij, ne more normalno delovati brez glasbe in neizprosno kritizira potrošniški kapitalizem","category-text":"False","permalink":"2020/04/nedeljski-gost-208/","show-start":"2020-05-10T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-10T11:30:00+02:00","audio-length":"2102","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/10/Dr.RajkoMuri4750218.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691868","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Družbe razvijajo specifične modele, kako se soočajo z resničnostjo. Model slovenskega soočanja z resničnostjo je zelo trezen, panike je bilo sorazmerno malo. Ljudje so ravnali odgovorno, še preden so bili k temu pozvani.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ne maram hierarhij. Nobenih. Mislim, da so hierarhije naš največji problem in iz sistema hierarhičnega urejanja odnosov pravzaprav izhajajo vse tegobe tega sveta oz. vse krivice, ki jih doživljamo.”

"},{"kind":"html","content":"

“Slovenija je bila še konec lanskega leta uvrščena na sam vrh med uspešnimi demokracijami. Če stvari ostanejo takšne, kot so zdaj, bomo ob koncu letošnjega leta padli na dno.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21528"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21528"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110960","attributes":{"wp-id":427222,"date":"2020-04-20T00:12:53+02:00","modified":"2020-05-04T21:45:16+02:00","slug":"nedeljski-gost-207","post-type":"post","title":"Svetovnim voditeljem primanjkuje empatije, ki jo je imel Sérgio","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/nedeljski-gost-207/","content":"

Wagner Moura je brazilski igralec in režiser, ki je po svetu zaslovel predvsem v vlogi mladega policista v Elitnem vodu (Tropa de Elite), pozneje pa še kot Pablo Escobar v seriji Narcos. Februarja lani je na Berlinalu predstavil še svoj režiserski prvenec Marighella, ki govori o oboroženem boju proti brazilski diktaturi.

Na Netflixu je pred dnevi izšel film Sergio o izjemno prodornem brazilskem diplomatu pri Združenih narodih, ki ga igra Moura. Sérgio Vieria de Mello je bil visoki komisar za človekove pravice. Deloval je tudi v misijah ZN na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Najbolj ga je zaznamovalo reševanje konflikta na Vzhodnem Timorju, ki si je po vojni z Indonezijo izboril neodvisnost. Na misiji v Iraku je postal žrtev prvega terorističnega napada na Združene narode.

\"\" — Wagner Moura v filmu Sergio
*foto:* Netflix

Nesojeni generalni sekretar Združenih narodov

Kot razlaga Moura, nedeljski gost na Valu 202, je bi Sérgio Vieira de Mello eden najpomembnejših ljudi v zgodovini Združenih narodov. Številni so ga videli v vlogi naslednika Kofija Annana. Imel je izjemno lastnost empatije, ki je svetovnim voditeljem manjka, sploh med krizo.

“Zanj pravijo, da je bil mešanica Jamesa Bonda in Roberta Kennedyja, zelo eleganten in šarmanten moški. Vsi po svetu so ga poznali kot spretnega pogajalca, ki je reševal vse težave Združenih narodov. Hkrati pa je bilo njegovo zasebno življenje precej zapleteno. Upam si reči, da je bil čustveno precej krhek, kar je v nasprotju z njegovim sicer briljantnim umom.”

Na Netflixu sta istočasno izšla dva filma o Sérgiu, oba z istim naslovom. Prvi je dokumentarni film, v drugem pa nastopa Wagner Moura. Režiser obeh je Greg Baker.

Režiser filma, ki ga Brazilci še niso videli

Moura je po knjigi brazilskega novinarja Mária Magalhãesa režiral film o Carlosu Marighelli, vodji oboroženega boja proti brazilski vojaški diktaturi. Film je bil premierno predvajan februarja lani na festivalu v Berlinu, Brazilci pa ga še vedno niso videli. Moura to pripisuje novi obliki cenzure:

“Vlada ne želi, da bi zgodbo, ki jo pripovedujem, videli Brazilci. Vedno je našla pot, da je preprečila brazilsko premiero. Ne gre za cenzuro, kot so jo poznali nekoč, v obdobju diktature. Danes imamo cenzuro v obliki birokracije, ki skrbi za razvoj filma. Brazilski film in na splošno kultura sta še vedno zelo odvisna od vladnih iniciativ.”

Moura obžaluje, da ima Brazilija v obdobju krize s koronavirusom za predsednika človeka, kot je Jair Bolsonaro: “Je jasen prikaz pomanjkanja žlahtnih vrednot. Zanika znanost, zanika kulturo in je izjemno neveden, prazen človek.”

\"\" — Wagner Moura v vlogi Pabla Escobarja
*foto:* Netflix

Neuspeh ameriške vojne proti drogam

Moura se je v pogovoru za Val 202 dotaknil tudi vloge v seriji Narcos in odgovoril na vprašanje, koga Brazilci poznajo bolje, Pabla Escobarja ali Sérgia Vieiro?

“Morali bi bolje poznati Sérgia. To je Brazilec, ki je svoje življenje posvetil žlahtnim vrednotam. Je Brazilec, na katerega bi morali biti ponosni, še posebej v času, ko imamo v Braziliji popolno pomanjkanje dobrih zgledov pri voditeljih. Vendar sta tudi zgodba Pabla Escobarja in zgodovina trgovine z mamili v Kolumbiji za Brazilce pomembni. Moramo vedeti, kako se je začela, kakšne so posledice preprodaje mamil za vse, ki živimo v Latinski Ameriki, v državah, ki pridelujejo in izvažajo drogo. Predvsem moramo razumeti, zakaj je politika vojne proti drogam tako neuspešna. To je politika Združenih držav, ki pomeni ukrepe, kot so družbeni nadzor, atentati, genocid nad ljudmi na obrobju. Pomembno je, da razumemo tudi zgodovino trgovine z drogami. A če primerjam samo osebnosti, sploh v času pomanjkanja žlahtnih vrednot, je za nas Brazilce pomembnejše, da vemo, kdo je bil Sergio Vieira.”

Celoten intervju v portugalščini je na voljo tukaj.

Transkript intervjuja

Dobro jutro, Wagner Moura, ta hip ste v Los Angelesu. Ko se je začela kriza koronavirusa, niste razmišljali, da bi se vrnili v Brazilijo?

V resnici sem razmišljal o tem. Bil sem v Mehiki. Tam snemamo serijo, ki jo režiram, in razmere so hitro postale zelo nenavadne. Jaz sem prekinil snemanje. Ocenil sem, da se v takšnih razmerah ne da delati, da bodo šle stvari zelo hitro na slabše. Nato sem se vrnil se v Kalifornijo, v Los Angeles, kjer je moja družina. Hkrati me je bilo zelo strah, da bi Trump izkoristil pandemijo in zaprl mejo z Mehiko. Kolikor hitro se je dalo, sem se vrnil domov. Razmišljal sem tudi o tem, da bi se z družino vrnil v Brazilijo. Sem iz Salvadorja v Bahii. A to bi pomenilo, da bi z otroki na letalih potovali v času, ko so bile razmere že negotove.

Ta hip je tudi težko reči, kje je bolj varno, v Braziliji ali Združenih državah Amerike. Novice od nikoder niso ravno vzpodbudne?

Ne vem. A Brazilija z vsemi težavami, ki jih ima, ima vendarle sistem javnega zdravstva, ki je bistveno boljši od ameriškega. Sistem javnega zdravstva v Braziliji ima svoje težave, a deluje. Zdravstvena oskrba je na voljo ljudem, ne da bi morali zanjo posebej plačevati. Tukaj, v Združenih državah Amerike, to ne drži. Revni, ki zbolijo, nimajo veliko možnosti. V tem trenutku so, kot veste, Združene države postale država z največ okuženimi. Vsi so doma. Ko govorim s prijatelji, ki živijo po vseh koncih sveta – zanima me tudi, kako je pri vas – s komerkoli govorim, povsod so razmere bolj ali manj enake. Vsi so doma in zaprti.

Čeprav smo zelo blizu Italije, tu razmere niso tako hude, seveda pa smo tudi pri nas razglasili epidemijo in javno življenje je zastalo. In s tem se zdaj ukvarjamo tudi novinarji. Zanimivo se mi zdi, Wagner Moura, da ste tudi vi za študij izbrali novinarstvo. Se spomnite, zakaj?

Že zelo mlad, pri 15-ih, sem delal kot igralec. Ko sem se moral odločiti za študij, sem razmišljal o tem, da bi izbral gledališče. To sem že počel. Hkrati pa sem pomislil tudi, da bi bilo morda dobro izbrati neko povsem drugo življenjsko pot. Bil sem mlad in nisem vedel, kaj si sploh želim. Ideja novinarstva pa mi je bila od nekdaj všeč. Imel sem nekoliko romantično predstavo o novinarstvu kot poklicu, ki skrbi za vključenost vseh družbenih skupin, ki brani človekove pravice. Pa preiskovalno novinarstvo, ki odkriva nepravilnosti. A v prvih letih svojega novinarskega dela sem bil hitro razočaran nad svojo romantično idejo novinarstva. Razumel sem, da me v resnici veseli igranje, delo v gledališču.

Saj, in morda je delo novinarja in režiserja v resnici zelo podobno. Da bi razumeli lik, ki ga igrate, lahko je to Pablo Escobar ali Sergio Vieira de Mello, o njem govori vaš zadnji film, za oba ste morali raziskati ozadje njune osebnosti. Morda ta del nekoliko spominja na novinarstvo?

Da, zanimivo, na to nisem pomisli. Tako novinar kot igralec imata veliko dela s preiskovanjem resničnih oseb. Moj proces ima več faz. V drugi se osredotočim predvsem na človeško naravo lika. Začetek raziskovanja pa je povezan s študiranjem političnih in zgodovinskih okoliščin, ki so omogočile obstoj nekega konkretnega lika, in kako se je ta spreminjal skozi čas. Sergio Vieira je bil človek, ki je bil mimogrede precej povezan tudi s Hrvaško, in to kmalu po vaši osamosvojitvi, leta 92, 93. Vodil je misijo Združenih narodov. Vpleten je bil v številne podobne zgodbe in zame kot novinarja je bilo zanimivo raziskovati vse te kulturne vidike krajev, kjer je deloval. Enako velja tudi za Pabla Escobarja.

A ko ste študirali lik Sergia Vieire de Mella, vam ni bilo treba v Bosno?

Ne, to sem raziskoval kar od tu.

Kaj pa Vzhodni Timor? Del filma o Sergiu ste snemali tam?

Del filma se dogaja na Vzhodnem Timorju, posneli pa smo ga na Tajskem.

Ustaviva se še malo pri liku Sergia, ki ga igrate v zadnjem filmu. Kdo je bil Sergio Vieira de Mello?

Sergio Vieira de Mello je bil ena najpomembnejših oseb v zgodovini Združenih narodov. Mnogi pravijo, da se zgodovina OZN deli na obdobje pred in po Sergiu. Najprej zaradi njegovih osebnih lastnosti, bil je edinstven, povezovalen, izjemno izobražen človek. Študiral je filozofijo, doktoriral je na Sorboni in tam prejel najvišji možni naziv. Že po diplomi pri 21 letih se je preselil v Ženevo in zaposlil pri Agenciji Združenih narodov za begunce. Vseh svojih 34 let v Združenih narodih je bil praktično na terenu z begunci. Takšnega profila ljudi z izobrazbo in praktičnim delom v Združenih narodih ni bilo veliko. Zaupali so mu številni sekretarji Združenih narodov, najbolj pa Kofi Annan, s katerim je delal ob koncu svoje kariere. Pošiljali so ga na številne misije po vsem svetu in skoraj vedno je bil izjemno uspešen, na primer v Kambodži ali na Vzhodnem Timorju. Misija na Vzhodnem Timorju je Sergia de Mella in Združene narode še posebej zaznamovala. Po ameriški invaziji so ga nato poslali v Irak, da bi pomagal ponovno vzpostaviti državo. A postal je žrtev prvega terorističnega napada, katerega cilj so bili Združeni narodi. V napadu je umrl. Če bi moral na kratko povzeti, kdo in kaj je bil Sergio? Imel je izjemno lastnost, ki je svetovnim voditeljem pogosto primanjkuje. To je empatija. Ljudje so bili zanj – ljudje, ne številke. Ko je umrl, je bil visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice in prav človekove pravice so bile zanj izjemnega pomena.

Nočem, da bi bil najin pogovor kvarnik, spoiler za film, lahko pa namignem, da gre tudi za ljubezensko zgodbo. Sergio pred smrtjo odkrije ljubezen svojega življenja.

Zagotovo. Zanj pravijo, da je bil mešanica Jamesa Bonda in Bobbyja Kennedyja, zelo eleganten in šarmanten moški. Vsi po svetu so ga poznali kot spretnega pogajalca, ki je reševal vse težave Združenih narodov. Hkrati pa je bilo njegovo zasebno življenje precej zapleteno. Upam si reči, da je bil čustveno precej krhek, kar je v nasprotju z njegovim sicer briljantnim umom. Že zelo mlad se je poročil in imel dva sinova, a nikoli mu ni uspelo, da bi bil dober oče ali mož. Imel je veliko ljubimk, pogosto so bile to njegove sodelavke pri Združenih narodih. Proti koncu svojega življenja je na Vzhodnem Timorju spoznal ekonomistko iz Argentine. To je bila Carolina Larierra. Z njo je končno našel čustveno stabilnost, ki je po svoji zgodnji poroki nikoli ni imel. In ena izmed tragedij te zgodbe je, da je končno našel to ljubezen, kmalu zatem pa je postal žrtev atentata.

Mislim, da film kar dobro pokaže ta njegov notranji konflikt. Na eni strani vse dobro, kar je storil za Združene narode, in na drugi strani odsotnost družine. Zdaj imamo dva močna lika. En je Sergio Vieira de Mello, drugi pa Pablo Escobar, ki ste igrali v seriji Narcos. Koga menite, Brazilci bolje poznajo, ali bi morali bolje poznati?

Zanimivo. Morali bi bolje poznati Sergia. To je Brazilec, ki je svoje življenje posvetil žlahtnim vrednotam. Je Brazilec, na katerega bi morali biti ponosni, še posebej v času, ko imamo v Braziliji popolno pomanjkanje dobrih zgledov pri voditeljih. Vendar je tudi zgodba Pabla Escobarja in zgodovina trgovine z mamili v Kolumbiji za Brazilce pomembna. Moramo vedeti, kako se je začela, kakšne so posledice preprodaje mamil za vse, ki živimo v Latinski Ameriki, v državah, ki pridelujejo in izvažajo drogo. Predvsem moramo razumeti, zakaj je politika vojne proti drogam tako neuspešna. To je politika, ki jo imajo Združene države Amerike in pomeni ukrepe, kot so družbeni nadzor, atentati, genocid nad ljudmi na obrobju. Pomembno je, da razumemo tudi zgodovino trgovine z drogami. A če primerjam samo osebnosti, sploh v času pomanjkanja žlahtnih vrednot, je za nas Brazilce pomembnejše, da vemo, kdo je bil Sergio Vieira.

Omenili ste pomanjkanje vrednot pri voditeljih. Govorite o predsedniku Brazilije Bolsonaru?

Da, Bolsonaro. Je jasen prikaz pomanjkanja žlahtnih vrednot. Je prazen človek, brez človečnosti. Zanika znanost, zanika kulturo, dvomim, da je v življenju prebral dve knjigi. Je izjemno neveden, pa ne mislim v akademskem smislu. Nekateri najbolj briljantni ljudje, ki sem jih v življenju spoznal, niso hodili v šolo. A Bolsonaro je prazen človek. Obžalovanja vredno je, da imamo v Braziliji predsednika, voditelja – oziroma, on ni nikakršen voditelj – da imamo predsednika, ki v času pandemije, na primer, prosi revne, naj se vrnejo na delo, da gospodarstvo ne bi obstalo. Nikoli si nisem mislil, da bomo po 21 letih vojaške diktature še kdaj imeli takšnega predsednika.

Govorite o vojaški diktaturi v Braziliji. Režirali ste film Marighella, ki govori o tem. Premiera je bila februarja lani, v Braziliji pa je še kar ni bilo. Kaj je šlo narobe?

Film je bil premierno predvajan februarja lani na festivalu v Berlinu. Nato smo ga predstavili na festivalih po svetu in povsod je bil zelo dobro sprejet. A to je film, ki je narejen za Brazilce. Govori o Marighelli, vodji oboroženega boja proti vojaški diktaturi. To je ta ista diktatura, za katero predsednik Bolsonaro pravi, da je bila dobra za državo. Da je rešila Brazilijo pred komunizmom. Da so ljudje, ki so mučili zapornike, opravljali dobro delo. Vlada ne želi, da bi zgodbo, ki jo pripovedujem, Brazilci videli. Vedno so našli pot, da so preprečili brazilsko premiero. Ne gre za cenzuro, kot so jo poznali nekoč, v času diktature. Danes imamo cenzuro v obliki birokracije, ki skrbi za razvoj filma. Brazilski film in nasplošno kultura sta še vedno zelo odvisna od vladnih iniciativ. Tako lahko onemogočijo tudi premiero filma, vendar bomo kljub temu uspeli.

Nazadnje ste premiero premaknili zaradi koronavirusa?

Da, zdaj smo premiero morali ponovno preložiti. Vrnili smo denar, do katerega smo bili upravičeni. Sprijaznili smo se z izgubo in ostali brez pomoči države. Ta zadnji zamik pa smo morali sprejeti zaradi pandemije.

V Sloveniji vas še ne poznamo kot režiserja, Marighelle še nismo videli, pri nas je najbolj znan vaš lik Pabla Escobarja. Pa serija Narcos sploh ni edina, ki govori o njem. Kolumbijci so na primer posneli El patron del mal. Kako ste se pripravljali nanj?

Veliko sem študiral, to je vedno prva stvar, ki jo naredim. Prej sva govorila o novinarstvu. Skušal sem razumeti zgodovinski kontekst, v katerem je lik. Poučil sem se o moderni zgodovini Kolumbije, o izvoru trgovine z mamili, prebral sem veliko knjig o Pablu Escobarju in obstajajo –kot ste omenili, dokumentarci, serije. To je bilo precej enostavno najti.

Meni se zdita portugalski in španski jezik precej podobna, a omenili ste že, da se je bilo težko naučiti novega jezika.

Sta podobna jezika. Vendar sta različna.

Morda je bilo to vendarle lažje, kot pa se zrediti za 40 kilogramov. Je bilo vredno ogroziti svoje lastno zdravje za to, da ste lahko odigrali lik Pabla Escobarja?

Ja, bilo je vredno. Pablo je imel telo, kot ga je pač imel. Težko bi naredil kako drugače. Bil je lik iz resničnega življenja, zato sem moral spremeniti svoj videz. Je bilo pa to precej slabo za moje zdravje in tega ne nameravam ponoviti.

Dosti težje pa je bilo najbrž nato 40 kilogramov izgubiti?

Hujšati je vedno težje.

Sergio Vieira de Mello v filmu razlaga o Arpoadorju, to je rt v Riu de Janeiru, kamor je zelo rad hodil. Ko ste v Braziliji, kje je vaš Arpoador?

Salvador v Bahii. Sem iz Bahije in to je mesto, ki mi je najljubše, kjer živi večina mojih prijateljev, družina. Obožujem Salvador.

Tako kot Gilberto Gil, Caetano Veloso, vsi prihajate iz Bahie.

Natanko tako.

No, zdaj ste v Kaliforniji. Rekli ste, da ste prekinili snemanje. Težko si predstavljam, da delate od doma. Saj ne morete. Kaj počnete?

Zdaj predvsem govorim o filmu Sergio. Želel bi, da si ga ogleda čim več ljudi, tudi pri vas. Seveda nismo načrtovali, da bi izšel v času pandemije. A pri filmu je zanimivo to: je nekakšen presek med režiserjem in občinstvom; presek tega, kar je želel povedati režiser, in tega, kako ga občinstvo vidi v nekem določenem trenutku in okoliščinah. Občinstvo, ki je ta hip doma, sredi pandemije, ima priložnost videti film o svetovnem voditelju. Za Sergia so bili mnogi prepričani, da bo naslednji generalni sekretar Združenih narodov, po Kofiju Ananu. Danes bi prinesel velikansko razliko. Poglejte Trumpa, ki za krizo krivi Kitajsko in zadržuje opremo. Za svetovnega voditelja so to res puhle vrednote. Da ne omenjam Bolsonara. V času te krize še nisem opazil svetovnega voditelja, za katerega bi lahko rekel, da je vzor velikodušnosti, altruizma. Oziroma zdelo se mi je lepo, ko so kubanski zdravniki prihiteli na pomoč v druge države. Gre za občutek bratstva, empatije. Če bi bil Sergio Viera še vedno živ, bi se takšne vrednote videle. Zdi se mi dobro, da lahko ljudem v teh časih pokažemo njegovo zgodbo. In kolikor se da, se trudim, da bi film dosegel čim večje število ljudi.

Morda ima predsednica novozelandske vlade nekaj tega, o čemer govorite. Sočutje, na primer.

Točno tako. Bral sem o novozelandksi premierki, pa o občini Amsterdam in protokolu za čas po COVIDU-19. Gre za protokol javnih politik, ki zahtevajo družbeno vključenost, spoštovanje okolja in delavskih zakonov. Za vsak izdelek, ki pride v mesto, preverijo, ali proizvodnja upošteva delavsko zakonodajo. Veliko stvari namiguje na to, da svet po krizi zagotovo ne bo enak. Videli bomo nekaj, kar bo podobno postkapitalizmu. Po mojem gre v tem primeru za očitno krizo kapitalizma. Ni nujno, da bomo priča svetu, ki bi bil bolj bratski, človeški, a zagotovo bo drugačen. Ko vidim novozelandsko premierko, ki ste jo omenili, pa kubanske zdravnike, mestno politiko Amsterdama, so to sicer majhne stvari, a vzbujajo upanje. Na makropolitični ravni pa se veliki voditelji odzivajo revno. In zato se mi zdi, da je lepo, če si lahko v tem posebnem trenutku ogledate film o Sergiu.

Ne vem, ali imate čas spremljati številke, a te so za Netflix kar ugodne. V prvi četrtini leta so boljše od pričakovanih.

Da, ker so ljudje doma. Predvidevam, da to zelo vpliva na številke, saj ljudje predvsem gledajo filme in berejo. In to nam da misliti, kako pomembno je kulturno ustvarjanje. To je še kako aktualna debata v Braziliji. Predsednik je razglasil vojno proti kulturi, umetnikom, a tudi on mora biti zdaj doma in najbrž gleda kakšen film, morda dokumentarec.

Morda veste, koliko vaših filmov je na Netflixu?

Ne vem, zares ne vem. Morda Elitni vod, zagotovo pa Sergio in Narcos.

Wagner Moura, najlepša hvala, da ste si vzeli čas.

Hvala vam, pazite nase.

","excerpt":"Wagner Moura je zaradi koronavirusa prekinil snemanja in se posvetil promociji filma o diplomatu Združenih narodov","featured-media-id":21452,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174690171","abovetitle":"","subtitle":"Wagner Moura je zaradi koronavirusa prekinil snemanja in se posvetil promociji filma o diplomatu Združenih narodov","category-text":"False","permalink":"2020/04/nedeljski-gost-207/","show-start":"2020-05-03T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-03T11:30:00+02:00","audio-length":"1548","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/03/WagnerMourabrazilskiigralecinreiser4737139.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690171","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Wagner Moura v filmu Sergio
*foto:* Netflix

"},{"kind":"html","content":"

Nesojeni generalni sekretar Združenih narodov

"},{"kind":"html","content":"

Na Netflixu sta istočasno izšla dva filma o Sérgiu, oba z istim naslovom. Prvi je dokumentarni film, v drugem pa nastopa Wagner Moura. Režiser obeh je Greg Baker.

"},{"kind":"html","content":"

Režiser filma, ki ga Brazilci še niso videli

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Wagner Moura v vlogi Pabla Escobarja
*foto:* Netflix

"},{"kind":"html","content":"

Neuspeh ameriške vojne proti drogam

"},{"kind":"html","content":"

Moura se je v pogovoru za Val 202 dotaknil tudi vloge v seriji Narcos in odgovoril na vprašanje, koga Brazilci poznajo bolje, Pabla Escobarja ali Sérgia Vieiro?

"},{"kind":"html","content":"

Celoten intervju v portugalščini je na voljo tukaj.

"},{"kind":"html","content":"

Transkript intervjuja

"},{"kind":"html","content":"

Dobro jutro, Wagner Moura, ta hip ste v Los Angelesu. Ko se je začela kriza koronavirusa, niste razmišljali, da bi se vrnili v Brazilijo?

"},{"kind":"html","content":"

Ta hip je tudi težko reči, kje je bolj varno, v Braziliji ali Združenih državah Amerike. Novice od nikoder niso ravno vzpodbudne?

"},{"kind":"html","content":"

A ko ste študirali lik Sergia Vieire de Mella, vam ni bilo treba v Bosno?

"},{"kind":"html","content":"

Ne, to sem raziskoval kar od tu.

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa Vzhodni Timor? Del filma o Sergiu ste snemali tam?

"},{"kind":"html","content":"

Del filma se dogaja na Vzhodnem Timorju, posneli pa smo ga na Tajskem.

"},{"kind":"html","content":"

Ustaviva se še malo pri liku Sergia, ki ga igrate v zadnjem filmu. Kdo je bil Sergio Vieira de Mello?

"},{"kind":"html","content":"

Nočem, da bi bil najin pogovor kvarnik, spoiler za film, lahko pa namignem, da gre tudi za ljubezensko zgodbo. Sergio pred smrtjo odkrije ljubezen svojega življenja.

"},{"kind":"html","content":"

Omenili ste pomanjkanje vrednot pri voditeljih. Govorite o predsedniku Brazilije Bolsonaru?

"},{"kind":"html","content":"

Govorite o vojaški diktaturi v Braziliji. Režirali ste film Marighella, ki govori o tem. Premiera je bila februarja lani, v Braziliji pa je še kar ni bilo. Kaj je šlo narobe?

"},{"kind":"html","content":"

Nazadnje ste premiero premaknili zaradi koronavirusa?

"},{"kind":"html","content":"

Meni se zdita portugalski in španski jezik precej podobna, a omenili ste že, da se je bilo težko naučiti novega jezika.

"},{"kind":"html","content":"

Sta podobna jezika. Vendar sta različna.

"},{"kind":"html","content":"

Morda je bilo to vendarle lažje, kot pa se zrediti za 40 kilogramov. Je bilo vredno ogroziti svoje lastno zdravje za to, da ste lahko odigrali lik Pabla Escobarja?

"},{"kind":"html","content":"

Dosti težje pa je bilo najbrž nato 40 kilogramov izgubiti?

"},{"kind":"html","content":"

Hujšati je vedno težje.

"},{"kind":"html","content":"

Sergio Vieira de Mello v filmu razlaga o Arpoadorju, to je rt v Riu de Janeiru, kamor je zelo rad hodil. Ko ste v Braziliji, kje je vaš Arpoador?

"},{"kind":"html","content":"

Salvador v Bahii. Sem iz Bahije in to je mesto, ki mi je najljubše, kjer živi večina mojih prijateljev, družina. Obožujem Salvador.

"},{"kind":"html","content":"

Tako kot Gilberto Gil, Caetano Veloso, vsi prihajate iz Bahie.

"},{"kind":"html","content":"

Natanko tako.

"},{"kind":"html","content":"

No, zdaj ste v Kaliforniji. Rekli ste, da ste prekinili snemanje. Težko si predstavljam, da delate od doma. Saj ne morete. Kaj počnete?

"},{"kind":"html","content":"

Morda ima predsednica novozelandske vlade nekaj tega, o čemer govorite. Sočutje, na primer.

"},{"kind":"html","content":"

Ne vem, ali imate čas spremljati številke, a te so za Netflix kar ugodne. V prvi četrtini leta so boljše od pričakovanih.

"},{"kind":"html","content":"

Morda veste, koliko vaših filmov je na Netflixu?

"},{"kind":"html","content":"

Ne vem, zares ne vem. Morda Elitni vod, zagotovo pa Sergio in Narcos.

"},{"kind":"html","content":"

Wagner Moura, najlepša hvala, da ste si vzeli čas.

"},{"kind":"html","content":"

Hvala vam, pazite nase.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"91"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21452"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21452"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110543","attributes":{"wp-id":426105,"date":"2020-04-13T00:12:51+02:00","modified":"2020-04-26T11:22:42+02:00","slug":"nedeljski-gost-206","post-type":"post","title":"Na zgodovinske epidemije bom odslej gledala drugače ","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/nedeljski-gost-206/","content":"

Zgodovina človeštva je tudi zgodovina epidemij. Dr. Katarina Keber pravi, da je izbruh pandemije covida 19 ni zelo presenetil. Ukvarja se namreč s socialno zgodovino medicine in v teh okvirih preučuje epidemije, ki so prizadele človeštvo. Epidemija kuge v 14. stoletju naj bi v Evropi povzročila smrt tretjine prebivalstva, za naše območje pa veliko več vemo o epidemijah kolere.

Epidemije kolere so razgalile nemoč oblasti, da bi pomagale ljudem

”Kolera pride v naš prostor po reformah Marije Terezije, ki so posegle tudi na področje zdravstva, zato je o epidemijah kolere ohranjenega veliko več arhivskega gradiva, na podlagi katerega smo lahko opazovali epidemije, ki so si pri nas sledile v 19. stoletju.”

Karantena je omenjena v prvem zdravstvenem zakonu Marije Terezije, v sanitetnem normativu iz leta 1770, ki predpisuje zdravstveni kordon, zaprt pas ozemlja, ki je bil prehoden le tam, kjer so bile urejene karantene. Zdravstveni kordon so habsburške oblasti zaradi grozeče nevarnosti izbruha kolere vzpostavile leta 1831, del kordona je potekal tudi na meji med deželo Kranjsko in Hrvaško. Mejo so zaprli, tja poslali več kot 500 vojakov, postavili stražarnice in določili tri prehodna mesta, rastele. Eden izmed njih je bil pri Metliki. Tam se je lahko tudi trgovalo z ”nestruponosnim” blagom, s pšenico, soljo in živino.

”Ljudje, ki niso mogli dokazati, da prihajajo z neokuženih območij, niso smeli prestopiti meje, obtičali so v karanteni.”

Na Kranjskem je največ ljudi zbolelo in umrlo v epidemiji leta 1855. Ker je zaradi te epidemije obubožalo veliko družin, jim je deželna oblast pomagala z milodari, denarjem, ki so ga darovali premožnejši sloji, že med epidemijo pa so organizirali javne kuhinje, v katerih so razdeljevali hrano, največkrat govejo juho in kruh.

”Epidemije kolere so razgalile nemoč oblasti, da bi pomagale ljudem. Zdravniki so bili takrat večini nedostopni. Zaradi kolere so se spremenile tudi higienske navade ljudi.”

Ker je bila večina takrat nepismenih, so bili duhovniki ”uradni govorci”, ki so vernikom s prižnic prebirali uredbe o obrambi pred kolero.

”Med zadnjo epidemijo kolere leta 1886 pa je pomembno vlogo pri razširjanju informacij odigral telegraf.”

Niso videli slona v sobi

Svet je zelo pretresla in prizadela epidemija španske gripe, ki se je začela spomladi 1918, ko je bil velik del človeštva izčrpan od grozot prve svetovne vojne. Ime španska gripa je ta nalezljiva bolezen dobila zato, ker v Španiji ni imela cenzure tiska, zaradi tega so o novi bolezni najprej in največ poročali. Pojavila pa naj bi se v Združenih državah Amerike, od koder so jo v Evropo prinesli ameriški vojaki. Naše kraje in ves svet je španska gripa v drugem valu dosegla konec poletja 1918. Po novejših ocenah je po vsem svetu v drugem valu za špansko gripo zbolelo 500 milijonov, umrlo pa od 50 do 100 milijonov ljudi.

”To so približne ocene. Ugotavljanje številk je problematično tudi zato, ker se je drugi val pandemije zgodil ob koncu prve svetovne vojne, ko je družba delovala drugače. Španska gripa je bila le ena izmed težav prebivalstva, ki je stradalo zaradi primanjkovanja hrane. To je bila tudi glavna okoliščina, ki je vplivala na širjenje španske gripe in na število umrlih.”

V Ljubljani so imeli prve primere smrtnih žrtev v zadnjih dveh tednih septembra, potem pa se je število mrtvih hitro povečevalo.

”Edini javnozdravstveni ukrep dežele Kranjske je bilo enomesečno zaprtje šol. Zdravniki so najprej opazili obolevanje učencev in dijakov, v začetku oktobra naj bi bilo bolnih 30 odstotkov vseh šolajočih, po šolah je manjkalo od 17 do 75 odstotkov vseh otrok. Bolezen je prizadela vse plasti družbe.”

Dežela Kranjska se je odzvala bolj medlo, pravi dr. Katarina Keber. V habsburški monarhiji je za špansko gripo umrlo 260 tisoč ljudi, kar je zavajajoč podatek, saj ne vemo, koliko vojakov je umrlo zaradi španske gripe.

Na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU so skupaj z univerzo v Pulju izvedli projekt, v okviru katerega so pregledali tudi mrliške knjige ljubljanskih in okoliških župnij ter deželne bolnišnice v Ljubljani. Našteli so 414 umrlih za posledicami španske gripe.

Epidemijo španske gripe so začeli preučevati zelo pozno. Pisateljica Laura Spinney je v knjigi Pale Rider napisala, da zgodovinarji po svetu sploh niso opazili slona v sobi. Pandemijo so začeli preiskovati šele ob njeni osemdesetletnici, ko so na univerzi v Cape Townu organizirali mednarodno interdisciplinarno konferenco o španski gripi.

Katarina Keber poudarja, da je španska gripa, o kateri so poročali časopisi, pisali vojaki v svojih dnevnikih, globoko umeščena v zgodovinski spomin posameznih družin.

”Zaradi španske gripe so obolevale celotne družine, to je bil takrat nenavaden vzrok smrti, žrtve te bolezni pa so bili mladi odrasli, stari od 20 do 30 let, najbolj vitalen del prebivalstva, umrlo je več žensk kot moških …”

Zgodovina iskanja cepiv

”To je zanimiva veja preučevanja epidemij, od prvih cepljenj proti črnim kozam do iskanja cepiv za vsako nalezljivo bolezen. Za špansko gripo niso našli cepiva, ker so povzročitelja iskali med bakterijami. Viruse so odkrili pozneje.”

Kdaj so se v zgodovini bolezni, epidemij in iskanja cepiv pojavili proticepilci?

”Tudi to se preučuje, kajti s prvimi cepljenji je takoj vzniknila tudi ta stran, ki je cepljenju nasprotovala in se skozi vso zgodovino cepljenj in novih cepiv pojavlja ob boku napredka in znanosti.”

Kaj so nas naučile epidemije?

”Zame je to predvsem zelo nenavadna izkušnja, ko skozi zgodovinske epidemije osebno doživljam današnjo. Analitično opazujem in na lastni koži doživljam občutke, ki sem jih lahko prej ob arhivskem gradivu le slutila, da so jih ljudje občutili takrat. Vsekakor bom na zgodovinske epidemije gledala malo drugače, prisotna bo lastna izkušnja …”

Pri nas je bila o španski gripi napisana le ena diplomska naloga, dr. Katarina Keber upa, da se bo to področje raziskovanja socialne zgodovine medicine okrepilo.

”Sami doživljamo in vidimo, kako pandemija nalezljive bolezni prizadene družbo v celoti. Ni družbenega segmenta, ki se ga pandemija ne bi dotaknila.”

Se med epidemijami vedno pojavljajo govorice in teorije zarot?

”To je stalnica v zgodovini epidemij. Bolj ko oblasti skrivajo podatke pred ljudmi, več je govoric in teorij zarot.”

Za epidemije so bili vedno krivi drugi, zaradi epidemij so pogosto izbruhnili tudi upori in vstaje, je povedala gostja Vala 202 dr. Katarina Keber, ki še pravi, da so države, ki imajo dobro razvit javnozdravstveni sistem in zdravstvo, dostopno vsem, edine, ki lahko poskrbijo za težko bolne, tiste pa, ki so zdravstvo privatizirale, pa ne morejo učinkovito reševati takšnih velikih javnozdravstvenih problemov, katastrof, kot so epidemije.

","excerpt":"Dr. Katarina Keber, višja znanstvena sodelavka Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, o kugi, koleri, španski gripi in covidu19","featured-media-id":21397,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174688796","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Katarina Keber, višja znanstvena sodelavka Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, o kugi, koleri, španski gripi in covidu19","category-text":"False","permalink":"2020/04/nedeljski-gost-206/","show-start":"2020-04-26T10:45:00+02:00","show-end":"2020-04-26T11:30:00+02:00","audio-length":"2168","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/26/Nazgodovinskeepidemijebomodslejgledaladrugae4725076.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688796","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Epidemije kolere so razgalile nemoč oblasti, da bi pomagale ljudem

"},{"kind":"html","content":"

”Kolera pride v naš prostor po reformah Marije Terezije, ki so posegle tudi na področje zdravstva, zato je o epidemijah kolere ohranjenega veliko več arhivskega gradiva, na podlagi katerega smo lahko opazovali epidemije, ki so si pri nas sledile v 19. stoletju.”

"},{"kind":"html","content":"

”Ljudje, ki niso mogli dokazati, da prihajajo z neokuženih območij, niso smeli prestopiti meje, obtičali so v karanteni.”

"},{"kind":"html","content":"

”Epidemije kolere so razgalile nemoč oblasti, da bi pomagale ljudem. Zdravniki so bili takrat večini nedostopni. Zaradi kolere so se spremenile tudi higienske navade ljudi.”

"},{"kind":"html","content":"

Ker je bila večina takrat nepismenih, so bili duhovniki ”uradni govorci”, ki so vernikom s prižnic prebirali uredbe o obrambi pred kolero.

"},{"kind":"html","content":"

”Med zadnjo epidemijo kolere leta 1886 pa je pomembno vlogo pri razširjanju informacij odigral telegraf.”

"},{"kind":"html","content":"

Niso videli slona v sobi

"},{"kind":"html","content":"

”To so približne ocene. Ugotavljanje številk je problematično tudi zato, ker se je drugi val pandemije zgodil ob koncu prve svetovne vojne, ko je družba delovala drugače. Španska gripa je bila le ena izmed težav prebivalstva, ki je stradalo zaradi primanjkovanja hrane. To je bila tudi glavna okoliščina, ki je vplivala na širjenje španske gripe in na število umrlih.”

"},{"kind":"html","content":"

V Ljubljani so imeli prve primere smrtnih žrtev v zadnjih dveh tednih septembra, potem pa se je število mrtvih hitro povečevalo.

"},{"kind":"html","content":"

”Edini javnozdravstveni ukrep dežele Kranjske je bilo enomesečno zaprtje šol. Zdravniki so najprej opazili obolevanje učencev in dijakov, v začetku oktobra naj bi bilo bolnih 30 odstotkov vseh šolajočih, po šolah je manjkalo od 17 do 75 odstotkov vseh otrok. Bolezen je prizadela vse plasti družbe.”

"},{"kind":"html","content":"

Katarina Keber poudarja, da je španska gripa, o kateri so poročali časopisi, pisali vojaki v svojih dnevnikih, globoko umeščena v zgodovinski spomin posameznih družin.

"},{"kind":"html","content":"

”Zaradi španske gripe so obolevale celotne družine, to je bil takrat nenavaden vzrok smrti, žrtve te bolezni pa so bili mladi odrasli, stari od 20 do 30 let, najbolj vitalen del prebivalstva, umrlo je več žensk kot moških …”

"},{"kind":"html","content":"

Zgodovina iskanja cepiv

"},{"kind":"html","content":"

”To je zanimiva veja preučevanja epidemij, od prvih cepljenj proti črnim kozam do iskanja cepiv za vsako nalezljivo bolezen. Za špansko gripo niso našli cepiva, ker so povzročitelja iskali med bakterijami. Viruse so odkrili pozneje.”

"},{"kind":"html","content":"

Kdaj so se v zgodovini bolezni, epidemij in iskanja cepiv pojavili proticepilci?

"},{"kind":"html","content":"

”Tudi to se preučuje, kajti s prvimi cepljenji je takoj vzniknila tudi ta stran, ki je cepljenju nasprotovala in se skozi vso zgodovino cepljenj in novih cepiv pojavlja ob boku napredka in znanosti.”

"},{"kind":"html","content":"

Kaj so nas naučile epidemije?

"},{"kind":"html","content":"

”Zame je to predvsem zelo nenavadna izkušnja, ko skozi zgodovinske epidemije osebno doživljam današnjo. Analitično opazujem in na lastni koži doživljam občutke, ki sem jih lahko prej ob arhivskem gradivu le slutila, da so jih ljudje občutili takrat. Vsekakor bom na zgodovinske epidemije gledala malo drugače, prisotna bo lastna izkušnja …”

"},{"kind":"html","content":"

Pri nas je bila o španski gripi napisana le ena diplomska naloga, dr. Katarina Keber upa, da se bo to področje raziskovanja socialne zgodovine medicine okrepilo.

"},{"kind":"html","content":"

”Sami doživljamo in vidimo, kako pandemija nalezljive bolezni prizadene družbo v celoti. Ni družbenega segmenta, ki se ga pandemija ne bi dotaknila.”

"},{"kind":"html","content":"

Se med epidemijami vedno pojavljajo govorice in teorije zarot?

"},{"kind":"html","content":"

”To je stalnica v zgodovini epidemij. Bolj ko oblasti skrivajo podatke pred ljudmi, več je govoric in teorij zarot.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"142"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21397"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21397"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110167","attributes":{"wp-id":425049,"date":"2020-04-06T00:12:32+02:00","modified":"2020-04-20T10:25:29+02:00","slug":"nedeljski-gost-205","post-type":"post","title":"Evropa bi lahko naredila več, kot je","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/nedeljski-gost-205/","content":"

Roman Jerala je vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu ter redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na ljubljanski univerzi. Slovenski znanstvenik, ki je odličen vir za to, da se znamo skozi nepregledno goščavo informacij prebiti dovolj kritično in kar se da ozaveščeno. Podrobno spremlja napredovanje novega cepiva in razmah raziskovalnih iniciativ, ki so v en globalni laboratorij povezale ves svet.

“Ključno pri tem virusu je, da je človek kužen še pred pojavom simptomov. Znanost zdaj teče v hiperpogonu. Od 10. januarja, ko je bila objavljena sekvenca genoma virusa, se stvari odvijajo zelo hitro. Do danes je bilo na to temo objavljenih že 1700 študij.”

“Zanimivo je, da se v krizi, kakršna je ta, nihče prav dosti ne spremeni, toliko bolj pa pride do izraza njegov značaj,” pravi Roman Jerala. Pri tem je nekoliko razočaran nad Evropo, ki bi lahko naredila več, kot je. Lahko bi bolje organizirala solidarnostne iniciative in koordinirala raziskovanje. “Azijske države so se bolje izkazale pri reševanju krize. Evropa in najmanj v enaki meri Združene države so prezrle opozorilo in za to plačujemo veliko ceno.” Bolje pa bi bilo imeti tudi več informacij in testirati večje število ljudi v populaciji, a to narekujejo zmogljivosti sistema.

“Na tem področju je najbolj svetel primer Islandija, kjer so testirali vse, ki so bili pod tveganjem, ob tem pa še 10.000 prostovoljcev in 2600 naključno določenih ljudi. Med zglednimi državami bi poudaril tudi Južno Korejo.”

Države se na različne načine spopadajo z novim koronavirusom. V Vuhanu so na primer z omejitvijo javnega prometa replikacijsko število zmanjšali na 1,2, še vedno se je število okuženih torej povečevalo eksponentno. Ko pa so uvedli obvezno karanteno, je ta faktor zdrsnil na 0,3. Na drugi strani imamo švedski primer, ki pa se Romanu Jerali zdi preveč tvegan.

“Zanima me, kako bo lahko država upravičila večje število žrtev s tem, da niso ukrepali prej. Podobno se je izkazalo pri španski gripi, ko so imela tista mesta, ki so se hitreje zaprla, bistveno manj žrtev. Položaj je treba vzeti resno in samo vesel sem, da je v Sloveniji tako.”

Ta hip je prijavljenih 83 kandidatov za cepivo. Vseeno naš sogovornik meni, da pri razvijanju cepiv zdaj sodeluje več ljudi, torej da poteka vsaj od 200 do 300 različnih pristopov. Najdlje je Kitajska, kjer pravijo, da so že na drugi stopnji, pet cepiv pa je na prvi stopnji kliničnega testiranja. Cepivo naj bi bilo na voljo pred poletjem prihodnje leto, vendar so to samo špekulacije. Porajajo pa se tudi trditve o namernem okuževanju.

“Tradicija namernega okuževanja ima dolgo brado, danes so ti pristopi nesprejemljivi. Osebno pa bi v zdajšnjih razmerah ta pristop vendarle podprl. Seveda pod pogojem, da bi prostovoljce, mlade in zdrave ljudi, izpostavili kontrolirani količini virusa, in to pod nadzorovanimi pogoji.”

Sicer pa je profesor Jerala strokovnjak na področju sintezne biologije. To je podobno kot raziskovati temno snov v fiziki, saj je različnih možnosti oblik proteinov več, kot je atomov v vesolju.

“Sintezna biologija doživlja zlate čase. S spreminjanjem delovanja celic bi lahko v prihodnje dobili nova perspektivna zdravila. Primer je imunoterapija raka, ki obeta, da bi lahko človekove celice v prihodnje spreminjali tako, da bi prepoznale celice raka in jih uničile.”

Glasbeni izbor:
\nChan chan – Buena vista social club
\nJeanette – Porque te vas (iz filma Cria cuervos, Carlos Saura)

","excerpt":"Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19 ","featured-media-id":20850,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174687043","abovetitle":"","subtitle":"Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19 ","category-text":"False","permalink":"2020/04/nedeljski-gost-205/","show-start":"2020-04-19T10:45:00+02:00","show-end":"2020-04-19T11:30:00+02:00","audio-length":"2425","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/19/RomanaJerala4716625.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174687043","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ključno pri tem virusu je, da je človek kužen še pred pojavom simptomov. Znanost zdaj teče v hiperpogonu. Od 10. januarja, ko je bila objavljena sekvenca genoma virusa, se stvari odvijajo zelo hitro. Do danes je bilo na to temo objavljenih že 1700 študij.”

"},{"kind":"html","content":"

“Na tem področju je najbolj svetel primer Islandija, kjer so testirali vse, ki so bili pod tveganjem, ob tem pa še 10.000 prostovoljcev in 2600 naključno določenih ljudi. Med zglednimi državami bi poudaril tudi Južno Korejo.”

"},{"kind":"html","content":"

“Zanima me, kako bo lahko država upravičila večje število žrtev s tem, da niso ukrepali prej. Podobno se je izkazalo pri španski gripi, ko so imela tista mesta, ki so se hitreje zaprla, bistveno manj žrtev. Položaj je treba vzeti resno in samo vesel sem, da je v Sloveniji tako.”

“Tradicija namernega okuževanja ima dolgo brado, danes so ti pristopi nesprejemljivi. Osebno pa bi v zdajšnjih razmerah ta pristop vendarle podprl. Seveda pod pogojem, da bi prostovoljce, mlade in zdrave ljudi, izpostavili kontrolirani količini virusa, in to pod nadzorovanimi pogoji.”

Sicer pa je profesor Jerala strokovnjak na področju sintezne biologije. To je podobno kot raziskovati temno snov v fiziki, saj je različnih možnosti oblik proteinov več, kot je atomov v vesolju.

“Sintezna biologija doživlja zlate čase. S spreminjanjem delovanja celic bi lahko v prihodnje dobili nova perspektivna zdravila. Primer je imunoterapija raka, ki obeta, da bi lahko človekove celice v prihodnje spreminjali tako, da bi prepoznale celice raka in jih uničile.”

Glasbeni izbor:
\nChan chan – Buena vista social club
\nJeanette – Porque te vas (iz filma Cria cuervos, Carlos Saura)

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20850"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20850"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"109767","attributes":{"wp-id":423920,"date":"2020-03-30T00:13:00+02:00","modified":"2020-04-14T23:07:27+02:00","slug":"nedeljski-gost-204","post-type":"post","title":"Virus in izolacija sta neke vrste dieta","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/nedeljski-gost-204/","content":"

Slovenski igralec Gregor Čušin se je dvajset let s Koroške Bele vozil na delo v Ljubljano, kjer je bil zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, pred nekaj leti pa se je odločil za samostojno pot, saj pravi, da se je zasitil gledališča.

“Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno.” – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

Za njegov domači kraj – Koroško Belo – ljudje velikokrat mislijo, da je na Koroškem, a ni. Je kraj na Gorenjskem, ime pa verjetno izhaja iz tega, da je blizu Bohinjske Bele in tako so ju ločili med seboj, ena je na poti proti Bohinju, druga proti Koroški. Gregor Čušin pa o kraju poudarja tudi dve zgodovinski zanimivosti: “Iz naše vasi izhajajo starši Matije Čopa, če pa gre verjeti Franu Milčinskemu, je imel v naši vasi krojača France Prešeren. Sklepamo lahko, da se je Prešeren dejansko sprehajal po naših cestah.”

Gregor Čušin ima z ženo Melito šest otrok, vsi imajo dve imeni, ker je toliko lepih imen, da se nista mogla odločiti samo za eno, pa še tako imajo vsi dva nebeška zavetnika: “Če bi se otroci rojevali danes, ko ne velja več akt, da ima lahko človek največ dve imeni in dva priimka, bi imeli dolga imena kot Brazilci,” pove v šali. Pravi, da so tudi sicer bolj zapečkarska družina, tako da so v teh časih z lahkoto in veseljem doma, pa tudi sicer se dobro prenašajo in so radi skupaj. Ker se otroci zdaj šolajo na daljavo, je moral svoj delovni računalnik odstopiti za namene izobraževanja, sam pa je našel star računalnik, ki ga uporablja kot pisalni stroj, saj kaj več na njem ne deluje več. Napisal je že več pesmi iz karantene:

Pesem iz karantene št. 9
\n
S to “šola na daljavo” sem potegnil kratko:
\nučitelj sem, ki ga nihče ne mara,
\nravnatelj brez podpore kolektiva,
\nčistilka, ki pometa in pomiva
\nin kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
\nImam poln kufer, polni se omara!
\nDa vsaka šola nekaj stane, to razumem…
\nampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!
\n
Pesem iz karantene št. 3
\n
Kako glumač igram naj na daljavo?
\nČe ni občinstva, je ves trud le – vaja!
\nOb smeh sem, ob aplavz, ob slavo…
\nČisto navaden človek brez značaja.

V nadaljevanki Jezero, posneti po knjigi Tadeja Goloba, je igral vlogo inšpektorja Brajca. Pravi, da gre za njegov največji televizijski projekt v življenju, da je bil zanj izbran, pa je bil splet srečnih naključij: “Inšpektor Brajc je v knjigi opisan kot obilnejši možakar, v Sloveniji pa ni veliko igralcev, ki bi bili tako ‘lepi’ kot sem jaz.” Sam je zadovoljen s končnim izdelkom, pravi, da bi lahko bilo vse skupaj še boljše, a opozarja, da bi lahko bilo tudi veliko slabše. Ker je bila serija deležna tudi različnih kritik, ga je Anja Hlača Ferjančič povprašala tudi o tem, kako sam sprejema kritike: “Kritike od ljudi, ki jih cenim, vzamem zelo resno. Priznam, vsaka kritika me prizadene. A vsak ima pravico do svojega mnenja in ga ima pravico povedati. Kritike od ljudi, za katere se ne zmenim kaj preveč, pa prespim in gredo mimo.”

“Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako.”

","excerpt":"Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin","featured-media-id":21171,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174685464","abovetitle":"","subtitle":"Morda ste ga ujeli na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, si ogledali njegovo monokomedijo, ga gledali v seriji Jezero ali pa vam je njegov glas znan iz risank. Nedeljski gost Anje Hlača Ferjančič je Gregor Čušin","category-text":"False","permalink":"2020/03/nedeljski-gost-204/","show-start":"2020-04-12T10:45:00+02:00","show-end":"2020-04-12T11:30:00+02:00","audio-length":"2094","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/12/Gregoruin4709586.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174685464","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Naporno je bilo, ne rečem, da ne. Zdaj pa se mi to obrestuje. Sem na kmetih, meščani pa imate težave, ste omejeni na balkone in Tivoli, jaz pa tukaj stopim ven in sem dejansko v naravi. Pred leti sem dokupil sosednje posestvo. Kredit, ki mi je uničil deset let življenja, se mi zdaj obrestuje. Če mi prepovedo vsako gibanje zunaj domačega teritorija, lahko še vedno naredim krepek obhod. Za to, kolikor se gibam, bo kar poskrbljeno.” – nedeljski gost Gregor Čušin o letih vožnje v Ljubljano in življenju na podeželju

"},{"kind":"html","content":"

Pesem iz karantene št. 9
\n
S to “šola na daljavo” sem potegnil kratko:
\nučitelj sem, ki ga nihče ne mara,
\nravnatelj brez podpore kolektiva,
\nčistilka, ki pometa in pomiva
\nin kuharica, ki požrejo ji vse sladko.
\nImam poln kufer, polni se omara!
\nDa vsaka šola nekaj stane, to razumem…
\nampak zakaj le jaz položnice plačujem?!?!
\n
Pesem iz karantene št. 3
\n
Kako glumač igram naj na daljavo?
\nČe ni občinstva, je ves trud le – vaja!
\nOb smeh sem, ob aplavz, ob slavo…
\nČisto navaden človek brez značaja.

"},{"kind":"html","content":"

“Pred leti, mislim, da je že petnajst let od tega, sem hujšal za neko vlogo. Šel sem na očiščevalno dieto, pil sem samo sirupe in sokove. V prvih štirinajstih dnevih je šel iz mene ves balast. Topili so se sladkorji in maščobe, postal sem evforičen. Tudi ta virus in izolacija sta neke vrste dieta, neki balast odpada in ljudje, ki smo zdravi, postajamo evforični, gledamo na pozitivne učinke te izolacije. A je tako kot z dieto, ko se vrneš na stara pota, ko začneš jesti bureke, sendviče in pice, sem se poredil nazaj in sem debel, kot sem bil prej, mogoče še celo bolj. Bojim se, da se zna s to planetarno čiščo zgoditi enako.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"12"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21171"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21171"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"109395","attributes":{"wp-id":422848,"date":"2020-03-23T00:12:28+01:00","modified":"2020-04-11T22:54:07+02:00","slug":"nedeljski-gost-204-2","post-type":"post","title":"Svoboda je ključna","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/nedeljski-gost-204-2/","content":"

“Ukrepi med epidemijo koronvirusa nam jemljejo svobodo telesa in gibanja,“ pravi zdravnica in znanstvenica doc. dr. Tina Bregant, “a nam ne smejo jemati sovobode duha in uma.“

Dr. Tina Bregant je specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, dokorica nevropediatrije. Od leta 2015 je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem institutu – URI Soča v Ljubljani, zdaj pa deluje v zavodu CIRIUS Kamnik. Je tudi predavateljica in mentorica študentom v programu Kognitivna znanost Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za šport in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Sodeluje v domačih in mednarodnih raziskovalnih skupinah, udeležena je pri oblikovanju državnih programov, ki spodbujajo otroke v razvoju. Je tudi članica Odbora za kakovost in varnost pri Zdravniški zbornici Slovenije.

“Svoboda, ki je na čelu mojih vrednot, pomeni misliti s svojo glavo in tehtati odločitve. Biti svoboden je tudi teža, biti svoboden pomeni tudi prevzeti odgovornost. Včasih je namreč laže ostati znotraj okvirjev in skloniti glavo. “

V imenu pediatrov in Mladih zdravnikov Slovenije je Tina Bregant nagovorila otroke in mladostnike, naj upoštevajo ukrepe za zajezitev okužb s koronavirusom. “Otroci nas izjemno dobro poslušajo, so tudi pozorni opazovalci, zato moramo paziti, da smo jim dober zgled. Najstniki pa dajejo vtis, da jih ni tako strah kot druge. Njihove amigdale v možganih zahtevajo več, hitreje in bolje, hkrati pa njihova čelna skorja še zori in jim ne daje zaščite. Najstniki nimajo zavor, radi tvegajo, a so kognitivno izjemno dobro opremljeni. Njim družbena pripadnost pomeni mnogo več kot nam, za njo so pripravljeni marsikaj žtrvovati.“

Bolj ko se bomo ukrepov držali, hitreje bo epidemija minila, opozarja Tina Bregant.

“Vsak od nas mora prispevati svoje znanje v košček mozaika. In tudi mladi zdravniki želijo biti del nečesa večjega, pripravljeni so zaščititi svoje starejše kolege, čeprav imajo manj izkušenj od njih.“

*Pogovor z dr. Tino Bregant je Danila Hradil Kuplen posnela 30. marca 2020

","excerpt":"Doc. dr. Tina Bregant javnost v zvezi s koronavirusom naslavlja kredibilno, profesionalno in s ključnimi informacijami o ustreznem ravnanju ","featured-media-id":15390,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174683632","abovetitle":"","subtitle":"Doc. dr. Tina Bregant javnost v zvezi s koronavirusom naslavlja kredibilno, profesionalno in s ključnimi informacijami o ustreznem ravnanju ","category-text":"False","permalink":"2020/03/nedeljski-gost-204-2/","show-start":"2020-04-05T10:45:00+02:00","show-end":"2020-04-05T11:30:00+02:00","audio-length":"1518","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/05/TinaBregant4699358.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174683632","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Ukrepi med epidemijo koronvirusa nam jemljejo svobodo telesa in gibanja,“ pravi zdravnica in znanstvenica doc. dr. Tina Bregant, “a nam ne smejo jemati sovobode duha in uma.“

"},{"kind":"html","content":"

“Svoboda, ki je na čelu mojih vrednot, pomeni misliti s svojo glavo in tehtati odločitve. Biti svoboden je tudi teža, biti svoboden pomeni tudi prevzeti odgovornost. Včasih je namreč laže ostati znotraj okvirjev in skloniti glavo. “

"},{"kind":"html","content":"

Bolj ko se bomo ukrepov držali, hitreje bo epidemija minila, opozarja Tina Bregant.

"},{"kind":"html","content":"

“Vsak od nas mora prispevati svoje znanje v košček mozaika. In tudi mladi zdravniki želijo biti del nečesa večjega, pripravljeni so zaščititi svoje starejše kolege, čeprav imajo manj izkušenj od njih.“

"},{"kind":"html","content":"

*Pogovor z dr. Tino Bregant je Danila Hradil Kuplen posnela 30. marca 2020

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"27"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"15390"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/15390"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"109014","attributes":{"wp-id":421719,"date":"2020-03-16T00:12:26+01:00","modified":"2020-03-30T09:04:49+02:00","slug":"nedeljski-gost-203","post-type":"post","title":"Starostnikom dajemo premajhno pozornost","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/nedeljski-gost-203/","content":"

Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica. Zdaj je upokojena, a dejavna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Poudarja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev.

“Veliko jih je, ki problematiki starostnikov dajejo premajhno pozornost.” Menijo, da to ni nujno, to bo počakalo, ampak glede na demografska gibanja, so te dejavnosti zelo nujne, še poudarja Biserka Marolt Meden: “Veliko preveč je razmišljanja, da je treba najprej poskrbeti zase in potem bo tudi za druge dobro, ampak jaz se s tem ne morem v celoti strinjati.”

“V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti.”

Dodaja, da so domovi starejših vse bolj zdravstveni zavodi in vse manj socialni. Zaplet se je zgodil tudi pri ukrepih v zvezi z epidemijo. “Ko so v domovih starejših prosili za zaščitno opremo in je niso dobili, ker so prednost imeli zdravstveni domovi. Zavodi potrebujejo zaščitno opremo za zaposlene in tudi prostovoljce.”

“Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih ‘bojnih’ vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo ‘profitabilnih’ programov.”

Biserka Marolt Meden je bila poslovna direktorica Pediatrične klinike, za katero je bila sredi devetdesetih izpeljana ena največjih dobrodelnih akcij – zbiranje medvedkov. “Vsi so načeloma za, ko je beseda o potrebah za otroke ali pa starostnike. Ko pa je treba pripraviti proračun, se na vse obljube pozabi, konkretno, na postavki investicije za pediatrično kliniko ni bilo dovolj denarja, zdaj na postavki za dolgotrajno oskrbo ni dovolj denarja, za gradnjo domov ni denarja, tako da se te zgodbe ponavljajo.”

$\"\"$

Srebrna nit si prizadeva za sprejetje zakona za dostojno dokončanje življenja. “Verjamem, da bomo tudi pri nas dali prednost tej človekovi pravici, da sam odloča o dokončanju samo svojega življenja. Tukaj ne posega v življenje drugega, ampak ko si pri polni zavesti in če si zelo bolan in neznansko trpiš, da imaš to možnost, da sam dokončaš to neznosno trpljenje.”

Gostja je izbrala slovensko glasbo: “Tudi zato, ker mi je zelo hudo tako za vse samostojne kulturne delavce kot tudi druge samozaposlene, ki so v tem času ostali brez vseh prihodkov, kajti koncertov ni. Na radijskih postajah bi si želela slišati veliko slovenske glasbe, da tudi tako pomagamo ustvarjalcem.”

","excerpt":"Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica","featured-media-id":20974,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174682021","abovetitle":"","subtitle":"Humanitarka in prostovoljka Biserka Marolt Meden je skupaj s sodelavkami postavila materinski dom, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena poslovna direktorica","category-text":"False","permalink":"2020/03/nedeljski-gost-203/","show-start":"2020-03-29T10:45:00+02:00","show-end":"2020-03-29T11:30:00+02:00","audio-length":"2123","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/29/BiserkaMaroltMeden4691791.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174682021","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“V domovih starostnikov smo v skrbi, da bi jih zaščitili, najprej uvedli neke vrsto karanteno. Ko pa traja osama en teden, dva tedna, je treba misliti tudi na druge stvari, kajti spremembe, ki se dogajajo pri starejših ljudeh zaradi fizične osame, so zelo hude in znanstvene študije pravijo, da lahko pripeljejo tudi do padca imunosti.”

"},{"kind":"html","content":"

“Sem zagovornica javnega zdravstva in javne sociale. Ravno v teh kriznih časih se je pokazalo, da je v prvih ‘bojnih’ vrstah javno zdravstvo. Javno zdravstvo vzame v oskrbo vsakega, ki pomoč potrebuje, ne glede na to, ali gre lahko v domačo oskrbo po enem dnevu ali enem mesecu. Ne išče samo ‘profitabilnih’ programov.”

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"116"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20974"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20974"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"108664","attributes":{"wp-id":420700,"date":"2020-03-09T00:12:44+01:00","modified":"2020-04-06T00:04:15+02:00","slug":"nedeljski-gost-202","post-type":"post","title":"Strah me je, da prehitro drvimo v militarističen diskurz","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/nedeljski-gost-202/","content":"

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. “Na mladih je, da iz izkušnje s koronavirusom potegnejo nekatere modrosti, povezane tudi s podnebnimi spremembami.”

“Ključna bo solidarnost na čisto človeški ravni. Čistilki lahko plačamo honorar, tudi če nekaj časa ne bo prihajala v naše stanovanje. Na podoben način lahko pomagamo prebroditi krizo na primer frizerki.”

Kako pa je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.“Ko se v stresu znajdemo sami, bodimo do sebe tolerantni tako, kot smo tolerantni do drugih, ko so v stresu.”

“Strah me je, da prehitro drvimo v militarističen diskurz. Več moramo govoriti s stroko. Obstaja nevarnost, da bo oblast izkoristila krizo za očiščenje institucij. Vrata v vse bolj avtoritarno družbo so odprta. Nadzorovanje gibanja se lahko prevesi v nadzorovanje vsebine. Nujno je biti kritičen.”

Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu

Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov, nova spoznanja. Pogovori, ki nov virus postavljajo v družbeni in globalni kontekst. V vseh aplikacijah za podkaste. V iskalnik vpišite: Koronavirus podkast.

","excerpt":"Filozofinja Renata Salecl o tem, kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen","featured-media-id":17747,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174680543","abovetitle":"","subtitle":"Filozofinja Renata Salecl o tem, kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen","category-text":"False","permalink":"2020/03/nedeljski-gost-202/","show-start":"2020-03-22T10:45:00+01:00","show-end":"2020-03-22T11:30:00+01:00","audio-length":"2173","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/22/RenataSaleclfilozofinjainsociologinja4683452.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174680543","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ključna bo solidarnost na čisto človeški ravni. Čistilki lahko plačamo honorar, tudi če nekaj časa ne bo prihajala v naše stanovanje. Na podoben način lahko pomagamo prebroditi krizo na primer frizerki.”

"},{"kind":"html","content":"

Kako pa je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.“Ko se v stresu znajdemo sami, bodimo do sebe tolerantni tako, kot smo tolerantni do drugih, ko so v stresu.”

"},{"kind":"html","content":"

“Strah me je, da prehitro drvimo v militarističen diskurz. Več moramo govoriti s stroko. Obstaja nevarnost, da bo oblast izkoristila krizo za očiščenje institucij. Vrata v vse bolj avtoritarno družbo so odprta. Nadzorovanje gibanja se lahko prevesi v nadzorovanje vsebine. Nujno je biti kritičen.”

"},{"kind":"html","content":"

Naročite se na poseben podkast Vala 202 o koronavirusu

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"71"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"17747"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/17747"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"116","attributes":{"slug":"natasazanuttini","name":"Nataša Zanuttini","twitter":"@nZanuttini","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Urednica Dnevno aktualnega programa, avtorica številnih Vročih mikrofonov, Nedeljskih gostov in Poslovnih krivulj, opazovalka gospodarskega dogajanja in odvisnica od burje.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnanz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnanz-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"12","attributes":{"slug":"anjahlaca","name":"Anja Hlača Ferjančič","twitter":"@anjahlaca","facebook":"https://www.facebook.com/anja.hlacaferjancic","title":"Dnevna urednica in voditeljica","description":"Novinarka, dnevna urednica, jutranja voditeljica. Zanima jo (pre)več stvari, zato jo lahko slišite v različnih oddajah, po možnosti ne zjutraj. Navdušenje nad potovanji in tujimi jeziki objavlja v Evropi,osebno! Občasno centrifugira, redno spremlja športno dogajanje, najpogosteje odbojko.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaahf-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnaahf-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"142","attributes":{"slug":"pirc","name":"Tatjana Pirc","twitter":"@TatjanaPirc","facebook":"","title":"","description":"Tatjana Pirc je že dolgoletna radijska novinarka. Na Valu 202 pripravlja intervjuje, se oglaša s terena, sodeluje v različnih programskih projektih, je avtorica Petkovih centrifug (to oddajo si je Tatjana pred leti tudi izmislila, v avizu pa se sliši centrifuga njenega starega pralnega stroja). Napisala je knjigo o radiu z naslovom Radio, zakaj te imamo radi. Radio je zanjo še vedno vsak dan nov izziv.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnatp-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnatp-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"160","attributes":{"slug":"veronikagnezda","name":"Veronika Gnezda","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnavg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnavg-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"27","attributes":{"slug":"danilahradil","name":"Danila Hradil Kuplen","twitter":"","facebook":"","title":"Dnevna urednica in voditeljica","description":"Novinarka, dnevna urednica in voditeljica, najljubša zvrst intervju, absolutno v živo, z gosti ob nedeljah in sopotnicami/sopotniki ob sredinih popoldnevih. Urednikuje ob četrtkih. Občasno ordinira v Ambulanti 202, po potrebi prime za druga novinarska dela.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnadhk-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnadhk-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"41","attributes":{"slug":"jangrilc","name":"Jan Grilc","twitter":"@JanGrilc","facebook":"","title":"Novinar, voditelj in spletni redaktor","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnajg-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"71","attributes":{"slug":"vahlc","name":"Luka Hvalc","twitter":"@vahlc","facebook":"https://www.facebook.com/luka.hvalc","title":"Urednik Uredništva dnevno aktualni program","description":"Priradioštudental na 202. Ostal. Najraje na valovih znanosti in informacijskih tehnologij ter na frekvencah različnih originalov, interaktivni Val vseskozi. Leteči dežurni urednik. Poročal z Japonske. Robota še nima, zato lastnoprstno tvita kot @vahlc.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Author","id":"91","attributes":{"slug":"matejpraprotnik","name":"Matej Praprotnik","twitter":"@praprotnix","facebook":"https://www.facebook.com/praprotnix","title":"Pomočnik direktorja Radia Slovenija","description":"Nekoč jutranji voditelj in urednik oddaj Odbita do Bita ter Frekvenca X, zdaj pa vodja razvoja digitalnih storitev na Radiu Slovenija. Štipendist programa Inovacijsko novinarstvo na Univerzi Stanford v Kaliforniji tvita pod vzdevkom @praprotnix.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnampr-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnampr-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"15390","attributes":{"wp-id":356584,"title":"Tina Bregant","caption":"Dr. Tina Bregant","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/tina-bregant-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/tina-bregant-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/tina-bregant-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/tina-bregant-1200x742.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"17747","attributes":{"wp-id":386691,"title":"Renata Salecl","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/renata-salecl-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/renata-salecl-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/renata-salecl-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/renata-salecl-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20850","attributes":{"wp-id":421659,"title":"prof Roman Jerala","caption":"","media-source":"Jernej Stare, Kemijski inštitut","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/prof-roman-jerala.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20974","attributes":{"wp-id":423866,"title":"Fotka Mateja Jordovič Potočnik BMM","caption":"Biserka Marolt Meden","media-source":"Mateja Jordovič Potočnik","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/fotka-mateja-jordovic-potocnik-bmm-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/fotka-mateja-jordovic-potocnik-bmm-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/fotka-mateja-jordovic-potocnik-bmm-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/fotka-mateja-jordovic-potocnik-bmm-798x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21171","attributes":{"wp-id":425983,"title":"gregor čušin 1","caption":"Gregor Čušin","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/gregor-cusin-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/gregor-cusin-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/gregor-cusin-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/gregor-cusin-1-1200x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21397","attributes":{"wp-id":428323,"title":"Keber","caption":"dr. Katarina Keber, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU","media-source":"Tatjana Pirc","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/keber.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/keber-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/keber-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/keber.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21452","attributes":{"wp-id":429043,"title":"Wagner Moura jpg","caption":"Wagner Moura","media-source":"Sacha Maric/Netflix","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wagner-moura-jpg-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wagner-moura-jpg-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wagner-moura-jpg-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wagner-moura-jpg-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21528","attributes":{"wp-id":430099,"title":"rajko-mursic","caption":"Prof. Rajko Muršič","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rajko-mursic-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rajko-mursic-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rajko-mursic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rajko-mursic-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21613","attributes":{"wp-id":430839,"title":"jani2","caption":"","media-source":"Jani Bele","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jani2-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jani2-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jani2-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jani2-1-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21722","attributes":{"wp-id":432041,"title":"Uršula Cetinski – Cankar","caption":"Uršula Cetinski","media-source":"Borut Zivulovic/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ursula-cetinski-cankar-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ursula-cetinski-cankar-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ursula-cetinski-cankar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ursula-cetinski-cankar-1200x826.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":45,"count":445}}}