{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=46","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"116597","attributes":{"wp-id":443598,"date":"2020-07-27T00:10:46+02:00","modified":"2020-08-08T04:10:32+02:00","slug":"nedeljski-gost-218","post-type":"post","title":"Povzetki: Romana Epih, dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. Rajko Muršič, Wagner Moura","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/nedeljski-gost-218/","content":"

V prvi polovici letošnjega leta so bili nedeljski gostje Vala 202 med drugimi Romana Epih, ravnateljica vrtca Medvode in predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc, kulturni antropolog in etnolog dr. Rajko Muršič in brazilski igralec in režiser Wagner Moura.

","excerpt":"V prvi polovici letošnjega leta so bili nedeljski gostje Vala 202 med drugimi Romana Epih, ravnateljica vrtca Medvode in predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, predstojnica […]","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable_imported","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2020/07/nedeljski-gost-218/","show-start":"2020-08-09T10:45:00+02:00","show-end":"2020-08-09T11:30:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"91"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20237"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20237"}}}},{"type":"Post","id":"116293","attributes":{"wp-id":442515,"date":"2020-07-20T00:10:44+02:00","modified":"2020-07-31T11:20:21+02:00","slug":"nedeljski-gost-216","post-type":"post","title":"Nedeljski gost","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/nedeljski-gost-216/","content":"

V prvi polovici leta 2020 so bili nedeljski gostje Vala 202 tudi Predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić, strokovnjak za jedrsko varnost mag. Miroslav Gregorič, gornik, alpinist in dolgoletni gorski reševalec Jani Bele ter mednarodno priznani arhitekt Boris Podrecca.

","excerpt":"V prvi polovici leta 2020 so bili nedeljski gostje Vala 202 tudi Predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić, strokovnjak za jedrsko varnost mag. Miroslav Gregorič, gornik, alpinist in dolgoletni gorski reš","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"V prvi polovici leta 2020 so bili nedeljski gostje Vala 202 tudi Predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Tanja Španić, strokovnjak za jedrsko varnost mag. Miroslav Gregorič, gornik, alpinist in dolgoletni gorski reš","category-text":"False","permalink":"2020/07/nedeljski-gost-216/","show-start":"2020-08-02T10:45:00+02:00","show-end":"2020-08-02T11:30:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"157"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20237"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20237"}}}},{"type":"Post","id":"115973","attributes":{"wp-id":441304,"date":"2020-07-13T00:10:41+02:00","modified":"2020-07-30T09:44:14+02:00","slug":"nedeljski-gost-129","post-type":"post","title":"Živimo v svetu, kjer si blagostanje zagotovimo z materialnimi sredstvi","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/nedeljski-gost-129/","content":"

Tokratni Nedeljski gost je priklenjen na invalidski voziček že skoraj vse svoje življenje. Blaž Urbanč se s stereotipom, da so ljudje s posebnimi potrebami vedno optimistični in nasmejani, ne strinja. Pravi, da ni eden izmed tistih, ki bi olepševal stvari.

\"Izjava, da smo invalidi ves čas pozitivni, je samo za medije. V življenju so trenutki, ko človek da vse, kar ima, in je kljub temu neuspešen.\"

Čeprav se otroci s spinalno mišičino atrofijo pogosto šolajo v specializiranih zavodih, se je Blaž Urbanč odločil obiskovati redno šolo, obiskoval je Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, zdaj pa na FDV študira sociologijo.

\"Med drugim me izjemno zanima gorski svet. In zelo sem vesel, ko kdo z mano deli, kaj je na višjih predelih doživel. Če bi se šolal v nekem zavodu sebi podobnim, teh izkušenj ne bi bil deležen.\"

Razvejana mreža prijateljev angažiranemu mladeniču omogoča, da živi polno življenje, ima se za aktivnega državljana, med drugim zastopa interese distrofikov v programskem odboru za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija.

\"Odbor za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija je izjemen korak k družbeni odgovornosti. Skozi prikazovanje različnih vsebin se opuščajo sleherna stereotipna ravnanja, ki so v družbi prisotna.\"

","excerpt":"Blaž Urbanč o terminologiji kot stereotipih o invalidih in drugih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa o vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku","featured-media-id":22418,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174708100","abovetitle":"","subtitle":"Blaž Urbanč o terminologiji kot stereotipih o invalidih in drugih izzivih ljudi s posebnimi potrebami, pa o vsebinah za ranljive skupine ljudi v medijih in odraščanju na invalidskem vozičku","category-text":"False","permalink":"2020/07/nedeljski-gost-129/","show-start":"2020-07-26T10:45:00+02:00","show-end":"2020-07-26T11:30:00+02:00","audio-length":"2357","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/24/BlaUrban4844627.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174708100","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Izjava, da smo invalidi ves čas pozitivni, je samo za medije. V življenju so trenutki, ko človek da vse, kar ima, in je kljub temu neuspešen.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Med drugim me izjemno zanima gorski svet. In zelo sem vesel, ko kdo z mano deli, kaj je na višjih predelih doživel. Če bi se šolal v nekem zavodu sebi podobnim, teh izkušenj ne bi bil deležen.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Odbor za problematiko invalidskih vsebin na RTV Slovenija je izjemen korak k družbeni odgovornosti. Skozi prikazovanje različnih vsebin se opuščajo sleherna stereotipna ravnanja, ki so v družbi prisotna.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"101"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22418"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22418"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"115658","attributes":{"wp-id":440177,"date":"2020-07-06T00:10:40+02:00","modified":"2020-07-20T13:15:58+02:00","slug":"nedeljski-gost-51","post-type":"post","title":"Začelo se je s hruško, ki spominja na figo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/nedeljski-gost-51/","content":"

Gregor Božič je filmski režiser, ki je lani na Festivalu slovenskega filma za celovečerni prvenec Zgodbe iz kostanjevih gozdov dobil enajst nagrad vesna. Fotografirati je začel, ko je bil star dvanajst ali trinajst let, učil se je od očeta: \"Od takrat sem imel smisel za kader, kar mi je prišlo prav, ko sem študiral na AGRFT, v Rimu in v Berlinu, saj sem si lahko sam sebi in drugim snemal stvari. Vedno sem pristopil do filma prek kamere.\"

\"Zelo zanimivo se mi zdi, da se na fotografiji, ki prikazuje samo eno drevo in eno lestev, vidi nekaj več. Da ima fotografija zgodbo. Da ljudje lahko vidijo nekaj več kot samo drevo.\"

Božič je tudi ljubiteljski raziskovalec sadnih sort na Goriškem in avtor izjemno lepo oblikovane knjige Sadje sonca. V Kojskem je postavil sadovnjak, v katerem danes raste 120 dreves s 60 različnimi domačimi sortami.

\"Nekega dne sem se ozrl okrog in se vprašal, zakaj so z domačije moje stare mame izginile stare sorte sadja. Že kot študent sem se odločil, da raziščem zadevo. Hodil sem po briških domačijah, po Soški dolini in Benečiji, poslušal zgodbe ljudi, ki so povezane s sadjem. Vse skupaj je preraslo v resen projekt, napisal sem tudi knjigo Sadje sonca in zapis Stare sorte na Goriškem, ki je izšel kot revija. Vse te zgodbe so me pozneje pripeljale do zgodb iz kostanjevih gozdov.\"

\"Pregovor pravi, da trto sadiš za sinove, oljko pa za vnuke. Agronomija je v zadnjem stoletju zelo napredovala in je prisilila drevesa, da so majhna, da jih je lahko obrati in da hitro rodijo, tudi prej umrejo. Včasih so jih sadili na divjo podlago, drevesa so bila ogromna,\" razmišlja Gregor Božič, ki je ta hip štipendist rezident prestižnega francoskega inštituta moderne umetnosti Le Fresnoy v Lillu, kjer pripravlja instalacijo slik in zvoka s skupnim naslovom Sadeži, kakor jih sanjajo stari kmetovalci pozimi.

\"Češnja vipavka je bila v času Avstro-Ogrske zelo popularna. Bila je prva češnja, ki je že bila sladka. Prve češnje so bile bolj vodene, vipavka pa je bila dovolj velika, zelo sladka, obdržala se je dalj časa. Bila je edina češnja, ki je pristala v italijanskem sadnem izboru.\"

Sadje in znanost, ki se skrivata za sadnimi sortami, bi morali približati znanosti, ki stoji za vinom: \"Če pomislite, kakšna znanost se prodaja potrošniku, ko spije kozarec vina, in kako je bilo s tem v času Jugoslavije. Naročil si belo ali črno vino in se nisi spraševal, kaj si dobil. Tudi pri pridelovanju je bila pomembna količina.\" Božič dodaja, da je pri sadju še vedno tako, saj ga delimo samo na jabolka in hruške, ne pa na sorte, teren in pokrajine, kjer je posamezno drevo rodilo plodove.

","excerpt":"Gregor Božič o svojih začetkih ukvarjanja z vizualno umetnostjo in ljubezni do raziskovanja starih sort sadja ","featured-media-id":22380,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174706888","abovetitle":"","subtitle":"Gregor Božič o svojih začetkih ukvarjanja z vizualno umetnostjo in ljubezni do raziskovanja starih sort sadja ","category-text":"False","permalink":"2020/07/nedeljski-gost-51/","show-start":"2020-07-19T10:45:00+02:00","show-end":"2020-07-19T11:30:00+02:00","audio-length":"2203","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/17/GregorBoi4838941.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174706888","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zelo zanimivo se mi zdi, da se na fotografiji, ki prikazuje samo eno drevo in eno lestev, vidi nekaj več. Da ima fotografija zgodbo. Da ljudje lahko vidijo nekaj več kot samo drevo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Nekega dne sem se ozrl okrog in se vprašal, zakaj so z domačije moje stare mame izginile stare sorte sadja. Že kot študent sem se odločil, da raziščem zadevo. Hodil sem po briških domačijah, po Soški dolini in Benečiji, poslušal zgodbe ljudi, ki so povezane s sadjem. Vse skupaj je preraslo v resen projekt, napisal sem tudi knjigo Sadje sonca in zapis Stare sorte na Goriškem, ki je izšel kot revija. Vse te zgodbe so me pozneje pripeljale do zgodb iz kostanjevih gozdov.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Češnja vipavka je bila v času Avstro-Ogrske zelo popularna. Bila je prva češnja, ki je že bila sladka. Prve češnje so bile bolj vodene, vipavka pa je bila dovolj velika, zelo sladka, obdržala se je dalj časa. Bila je edina češnja, ki je pristala v italijanskem sadnem izboru.\"

"},{"kind":"html","content":"

Razmere, v katerih smo se znašli, prinašajo v naša življenja veliko negotovosti. Več je negotovosti, hujše so posledice in težje s tem živimo, pravi dr. Karin Sernec: \"Saj se ob nevednosti, do kdaj bodo take razmere trajale, težko počutimo varne.\"

\"Hkrati pa se ob tej politični razklanosti občutek popolne negotovosti in nemoči samo še krepi. Marsikdo je dobil občutek, da je izgubil moč nad tem, da bi lahko urejal in vplival na svoje življenje. In to je lahko podlaga za zelo hude težave.\" - dr. Karin Sernec, psihoterapevtka in psihiatrinja

Tudi v teh časih je izjemno pomembno znati uravnavati jezo in po mnenju dr. Karin Sernec je Slovenci povečini ne znamo pravilno kanalizirati. Za razliko od agresije, ki jo očitno znamo in jo pogosto izražamo tudi navzven. \"Zmotno mislimo, da potegne kratko samo tisti, ki je agresije deležen! Težave ima tudi tisti, ki je agresiven.\"

","excerpt":"Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu","featured-media-id":22332,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174705812","abovetitle":"","subtitle":"Od ustanovitve Enote za motnje hranjenja pri Centru za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani pred 21 leti, je dr. Karin Sernec na njenem čelu","category-text":"False","permalink":"2020/06/nedeljski-gost-217/","show-start":"2020-07-12T10:45:00+02:00","show-end":"2020-07-12T11:30:00+02:00","audio-length":"1960","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/12/dr.KarinSernec4833354.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705812","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Hkrati pa se ob tej politični razklanosti občutek popolne negotovosti in nemoči samo še krepi. Marsikdo je dobil občutek, da je izgubil moč nad tem, da bi lahko urejal in vplival na svoje življenje. In to je lahko podlaga za zelo hude težave.\" - dr. Karin Sernec, psihoterapevtka in psihiatrinja

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"27"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22332"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22332"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"114751","attributes":{"wp-id":438101,"date":"2020-06-28T10:57:36+02:00","modified":"2020-07-05T11:13:46+02:00","slug":"nedeljski-gost-215","post-type":"post","title":"Zeleni dogovor je nujen, poveličevanje gospodarske rasti same po sebi se mora nehati","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/nedeljski-gost-215/","content":"

“Zavzemamo se za zeleni dogovor. Glorifikacija gospodarske rasti same po sebi se mora nehati. Imeti moramo trajnostne cilje. Mi nismo nad naravo, smo del nje.”

Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.

“Poslušamo fanfare, da je vse, kar je slovensko, najboljše samo zato, ker je slovensko. A imamo odlične izdelke, imamo dobre izdelke in imamo slabe izdelke. In če se tega ne preverja, potrošniki te informacije ne dobijo.”

","excerpt":"Breda Kutin o življenju po koronavirusu, potrošniških pravicah, ki so v minulih mesecih postale le črka na papirju, pa tudi o tem, da izdelki niso nujno najboljši samo zato, ker so slovenski","featured-media-id":22271,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174704488","abovetitle":"","subtitle":"Breda Kutin o življenju po koronavirusu, potrošniških pravicah, ki so v minulih mesecih postale le črka na papirju, pa tudi o tem, da izdelki niso nujno najboljši samo zato, ker so slovenski","category-text":"False","permalink":"2020/06/nedeljski-gost-215/","show-start":"2020-07-05T10:45:00+02:00","show-end":"2020-07-05T11:30:00+02:00","audio-length":"2047","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/05/BredaKutin4825324.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704488","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Zavzemamo se za zeleni dogovor. Glorifikacija gospodarske rasti same po sebi se mora nehati. Imeti moramo trajnostne cilje. Mi nismo nad naravo, smo del nje.”

"},{"kind":"html","content":"

“Poslušamo fanfare, da je vse, kar je slovensko, najboljše samo zato, ker je slovensko. A imamo odlične izdelke, imamo dobre izdelke in imamo slabe izdelke. In če se tega ne preverja, potrošniki te informacije ne dobijo.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"129"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22271"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22271"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"114469","attributes":{"wp-id":437819,"date":"2020-06-28T10:17:05+02:00","modified":"2020-06-28T14:46:06+02:00","slug":"dr-aleksandra-berberih-slana","post-type":"post","title":"Danes zgodovine ne pišejo več samo zmagovalci","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/dr-aleksandra-berberih-slana/","content":"

Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: \"Iz vaše Sandre pa nič ne bo.\" Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška in takšen je tudi njen Maribor, ki ga ima rada ravno zaradi tega.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor želi dr. Aleksandra Berberih Slana skupaj s sodelavci pokazati, da se je Maribor večkrat uspešno dvignil iz pepela: \"Zdaj morda ne bomo več veliko industrijsko središče, lahko pa najdemo neko uspešno pot naprej tako kot naši predniki.\"

\"Narodna osvoboditev je veliko več, kot si ljudje zamišljajo 2. svetovno vojno. Gre za osvobajanje slovenskega naroda na veliko področjih ... Od kulture do gospodarstva, kjerkoli smo se morali uveljaviti kot narod in kasneje kot samostojna Slovenija.\"

Po njenem mnenju pri izbiri direktorjev muzejev ne sme biti prostora za politično barantanje: \"Če želimo, da delamo dobro, morajo biti kadri izbrani po načelu stroke in sposobnosti in ne po načelu politične pripadnosti.\" Poleg tega je zelo kritična tudi do trenutnih razmer v slovenski družbi: \"Kar se trenutno dogaja v Sloveniji, je zame nesprejemljivo, od korupcije do potvarjanja zgodovine, vnašanja razdora, obujanja nacizma in njegove simbolike. Vsak, ki ima svojo domovino rad, mora povedati, kaj je prav in kaj ni, ter za tem tudi stati.\"

Dr. Aleksandra Berberih Slana je uporniška, pogumna, iskrena. Pove, kar misli.

\"Nikoli se ne bi mislila, da se bom zaljubila v žensko. Najtežje je bilo priznati sebi. Biti iskren do drugih in do sebe je največ, kar lahko narediš za kogarkoli. Ljubezen je ljubezen.\"

","excerpt":"Strast do zgodovine, kot jo premore dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je nalezljiva","featured-media-id":22213,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174703132","abovetitle":"","subtitle":"Strast do zgodovine, kot jo premore dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je nalezljiva","category-text":"False","permalink":"2020/06/dr-aleksandra-berberih-slana/","show-start":"2020-06-28T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-28T11:30:00+02:00","audio-length":"2325","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/28/dr.AleksandraBerberihSlanadirektoricaMuzejanarodneosvoboditveMaribor4818327.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703132","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Narodna osvoboditev je veliko več, kot si ljudje zamišljajo 2. svetovno vojno. Gre za osvobajanje slovenskega naroda na veliko področjih ... Od kulture do gospodarstva, kjerkoli smo se morali uveljaviti kot narod in kasneje kot samostojna Slovenija.\"

"},{"kind":"html","content":"

Dr. Aleksandra Berberih Slana je uporniška, pogumna, iskrena. Pove, kar misli.

"},{"kind":"html","content":"

\"Nikoli se ne bi mislila, da se bom zaljubila v žensko. Najtežje je bilo priznati sebi. Biti iskren do drugih in do sebe je največ, kar lahko narediš za kogarkoli. Ljubezen je ljubezen.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"142"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22213"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22213"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113404","attributes":{"wp-id":433990,"date":"2020-06-08T00:12:09+02:00","modified":"2020-06-21T12:00:03+02:00","slug":"nedeljski-gost-214","post-type":"post","title":"Nacionalistom na oblasti ustreza napetost","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/nedeljski-gost-214/","content":"

Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni \"monojezičen\" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.

","excerpt":"Aleksandar Hemon o nasilju v ZDA, antifašizmu v Sarajevu, poučevanju na Princetonu, pisanju za New Yorker, Nobelovi nagradi in Michaelu Jordanu","featured-media-id":22139,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174701428","abovetitle":"","subtitle":"Aleksandar Hemon o nasilju v ZDA, antifašizmu v Sarajevu, poučevanju na Princetonu, pisanju za New Yorker, Nobelovi nagradi in Michaelu Jordanu","category-text":"False","permalink":"2020/06/nedeljski-gost-214/","show-start":"2020-06-21T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-21T11:30:00+02:00","audio-length":"2265","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/AleksandarHemon4804979.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701428","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"33"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22139"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22139"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113108","attributes":{"wp-id":433064,"date":"2020-06-01T00:12:44+02:00","modified":"2020-06-15T10:36:59+02:00","slug":"nedeljski-gost-213","post-type":"post","title":"Hvala tistemu, ki me je odpoklical","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/nedeljski-gost-213/","content":"

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh.

”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo.”

Kako je ta virus vplival na vas in na kliniko?

Name je vplival v stilu ”kdor čaka, dočaka”, ker smo pričakovali neki tak izbruh, si pa nismo predstavljali, kakšen bo. Naučili smo se, da so nove bolezni res nove, da se ne vedejo tako kot stare bolezni. Posebnosti te okužbe so take, da je napovedovanje česar koli zelo nehvaležno. Klinika je pa dobesedno razklana na ”covid” in ”necovid”. Neprestano moramo paziti, da ne pride do vnosa okužbe in da se okužba ne bi širila na druge bolnike in na zaposlene. Za zdaj je delovanje klinike zelo oteženo, mogoče celo bolj, kot je bilo med epidemijo. Zdaj je malo teh bolnikov, nikoli pa ne veš, kdo je pozitiven od tistih, ki pride na vrata.

Kakšna je vloga Poveljniške bolnišnične skupine za epidemijo, ki ste jo vodili?

Skupina, ki je imenovana s tem bolj militarističnim izrazom, vodi delovanje različnih delov kliničnega centra med epidemijo, koordinira delo, išče vire, spremlja dogajanja, pravočasno intervenira, ko je treba. To ni enostavno, saj ima UKC, če se ne motim, 52 klinik, oddelkov, služb. Vsak je dal vse od sebe, celoten UKC je delal za nas. Počasi moramo to končati, kar ni enostavno, med epidemijo so bolniki čakali na zdravstvene storitve, nekateri morda tudi predolgo, to verjetno ni bilo prav, še vedno imamo bolnike z boleznijo covid 19. Zdaj smo v čakanju, kaj se bo zgodilo. Lahko se zgodi, žal, drugi val skupaj z gripo, tega se vsi najbolj bojimo.

Je kakšna možnost, da drugega vala ne bo?

Možnosti so vedno. Virus sars je izginil. Mislim, da nihče ne ve točno, zakaj. Ta virus je bil še veliko bolj hudoben. Takrat je umrlo veliko zdravstvenih delavcev, ga je bilo pa mogoče hitreje zatreti.

Pri drugem valu je marsikaj odvisno tudi od nas, od našega ravnanja …

Virusa v splošni populaciji skoraj ni ali pa ga je zelo malo, a zdaj se odpirajo meje, začeli se bodo koncerti, športne dejavnosti, pozabili smo na varnostno razdaljo, le redko še vidiš ljudi, ki nosijo maske … Upamo lahko le na to, da se je nalezljivost virusa malo umirila.

Nekaj zaposlenih v UKC Ljubljana je priskočilo na pomoč ljubljanskim domovom za starejše.

To je bil mali čudež, da so šli pomagat v domove, nekateri tudi prostovoljno. Bili smo zelo veseli in ponosni, da se je to zgodilo. Niso vse zdravstvene ustanove tako prijazno posodile svojih zaposlenih, čeprav ti niso povsod polno delovali. Mislim, da je bila to zelo pozitivna gesta.

Kaj zdaj vemo o novem koronavirusu in o bolezni covid 19?

Danes vemo, da je bolnik najbolj kužen dan ali dva, preden zboli, ko še nima simptomov. So tudi asimptomatski ljudje, ki so okuženi, a ne zbolijo in ne prenesejo okužbe na druge. Še danes nismo povsem prepričani, kateri so mejni posegi, na katerih moramo uporabljati popolno zaščitno opremo in na katerih bi lahko to zaščitno opremo opustili ali uporabljali opremo nižje stopnje. O zapletih bolezni vemo veliko več, a nenehno se pojavljajo nova spoznanja. Tudi tega še ne vemo, ali bodo imeli ljudje, ki so bolezen preboleli, kakšne dolgoročne posledice, ne vemo, ali bodo imeli nepredvidene zaplete. Ne vemo, ali so preboleli dosmrtno imuni na ta virus, začasno imuni ali pa sploh niso imuni. Podatki kažejo, da neke vrste imunost gotovo obstaja. Veliko virusnih okužb je takšnih, da jo imate enkrat in nikoli več. Takšne so na primer ošpice. Če je tudi ta bolezen takšna, bo pokazal čas. Veliko dvomov imamo o tem, katero zdravljenje je uspešno in katero je morda za bolnika celo nevarno, ne vemo še tega, ali je mogoče bolezen preprečiti z dajanjem imunoglobulinov, cepivo še čakamo, upamo, da bo učinkovito in kmalu dostopno. Veliko več vemo, kot smo vedeli, ne vemo pa še vsega …

Kaj pa zdravila in cepivo?

Pravijo, da sila kola lomi, med epidemijo se hitro pojavijo pritiski, da bi se kakšna zdravila vseeno uporabila, čeprav niso učinkovita, o katerih le mislimo, da so učinkovita. Tem pritiskom se je včasih zelo težko upreti, ker imaš bolnike, ki jim ne gre dobro, bi jim rad pomagal, nimaš pa uspešnega zdravila. Ali pa tako zdravilo ni na voljo. Tudi to se je dogajalo, da so nekatere bogate države zase kopičile zdravila, mi, ki smo majhni, smo pa težko prišli do teh zdravil. Zdaj so vsa zdravila dostopna, ta skrb je odpadla, ne vemo pa, kaj bo z novimi zdravili. Posebna zgodba je cepivo. Cepivo mora biti varno. Za vse! Za starejše, za bolne, za mlade. To ni tako enostavno doseči. Cepivo mora biti tudi učinkovito. Na splošno velja, da so cepiva najučinkovitejša predvsem pri mladih, zdravih in takih z dobrim imunskim sistemom, ki morda celo ne zbolijo, če se okužijo. To v glavnem velja za vse bolezni. Če si pa ranljiv, imunsko kompromitiran bolnik, nimaš veliko možnosti, da boš dobro prenesel cepivo. Ta populacija najbolj potrebuje cepivo. Izdelava cepiva ni enostavna stvar.

Opozarjate tudi na etična vprašanja, povezana z epidemijami, na omejevanje človekovih pravic in svoboščin v imenu ukrepov, ki se jih lahko celo zlorablja v kakšne druge namene.

Zelo hitro se lahko zgodi, da se po načelu ”zdaj je epidemija in je vse dovoljeno” človekove pravice omejuje z nesorazmernimi ukrepi. Tega se je pri sprejemanju ukrepov treba zavedati. Menim, da takšnih zlorab v Sloveniji ni bilo. Posamezniki seveda na določene omejitve gledajo s svojega zornega kota. Treba je zaščititi tudi ranljive skupine, ne smemo pozabiti na ljudi, ki so na robu družbe, poskrbeti je treba za brezdomce, za ljudi, ki živijo sami, nimajo dostopa do trgovine, pošte, za tiste, ki imajo težave z razumevanjem dogajanja, za psihiatrične bolnike, pa tudi za otroke in mladostnike.

“Menim, da v Sloveniji ni bilo hujših kršitev temeljnih človekovih pravic.”

Številnim se je zelo poslabšala osnovna bolezen, ker niso sposobni razumeti nekaterih ukrepov. Za te skupine je treba še posebej poskrbeti. Zelo smo se trudili tudi, da smo pomagali zdravstvenim delavcem, ki so imeli tudi svoje stiske in težave. Še nekaj pomembnega je, o čemer sploh nismo govorili. Ali ima zdravstveni delavec pravico odkloniti delo v razmerah, v katerih ljudje umirajo, on pa nima osebne varovalne opreme?

Ali delavec ima to pravico?

Ta dilema še ni rešena. Tisti, ki ga skuša prepričati, naj kljub temu dela, se mu mora na neki način oddolžiti, če smem tako reči. Zdravstveni delavec mora vedeti, da bo zanj in za njegovo družino poskrbljeno, če se mu kaj zgodi.

Klinični center je svoj počitniški dom v Planici odprl za zaposlene in bolnike, ki doma niso imeli primernih razmer za samoizolacijo?

Predstavljajte si nekoga, ki je zbolel, živi v majhnem stanovanju, ima tam tri otroke in še staro mamo, nemogoče se je izolirati v takih razmerah.

Marsikaj se je govorilo in širilo o tem, kaj pomaga pri zdravljenju covida 19. Ste se ob kakšnem nasvetu, ki ste ga slišali ali prebrali, nasmejali?

Človek se težko smeje ob zelo nevarnem priporočilu o spiranju ust z varikino.

Pa menda ni kdo tega res naredil?

Smo imeli tudi zanimivo zgodbo z varikino, ki se je, na srečo, dobro končala.

Neki ponudnik, ki turistom oddaja sobo, se oglašuje, da je imun na covid 19, ker se je dal testirati in ima protitelesa. Računa, da bo s tem povečal promet.

Mene bi predvsem zanimalo, kako čisti in razkužuje prostor, ki ga oddaja, kako bo preprečil širitev okužbe iz okolice. To, da je imun, me sploh ne zanima. Še vedno niso povsem zanesljivi testi, ki določajo protitelesa, saj ne določajo tega, ali so ta protitelesa res zaščitna. Takih testov se ne uporablja v vsakdanji rabi. Če imaš protitelesa, si verjetno do neke mere zaščiten, ni pa nujno.

Kolikokrat ste se testirali?

Trikrat.

Ste vsakič nestrpno čakali na rezultate?

Vsakič. Seveda si živčen. Bojiš se, da si morda že koga okužil, ker se nisi testiral že kak dan prej. Sem že v rizični skupini, zato sem se spraševala, kaj bo z menoj, če sem okužena, če zbolim. Ni mi bilo vseeno, čeprav sem bila dvakrat prepričana, da ni bilo nič, enkrat pa je bil razlog predvsem strah …

Kako gresta skupaj politika in stroka? Ko so vas konec marca prosili za komentar o vašem odpoklicu iz sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ste dejali, da ”zdaj ni čas za to”. Je zdaj že čas za vaš komentar?

Rada bi se zahvalila tistemu, ki me je odpoklical, ker mi je s tem omogočil več časa za pomembnejše stvari. Kdor pozna delo sveta, ve, da ni tako pomembno za strokovne odločitve. Lojalna sem pacientom in kliniki, vseeno mi je, katera opcija je na oblasti, glavno je, da dela v korist ljudi. Če ne bi bilo tako, potem ne bi sodelovala. S tem se nisem obremenjevala in se tudi ne mislim.

Bi se uprli, če bi se politika vtikala v vaše strokovno delo?

Strokovna skupina, v kateri sem sodelovala in ki je svetovala vladi, se je nekajkrat uprla, ko se ni strinjala z nekaterimi ukrepi. Tudi v prejšnji koordinaciji smo določene stvari dobesedno izsilili. Še danes sem vesela, da je bil odpovedan koncert Bocellija, čeprav takrat nad načinom nisem bila navdušena. Vedno je treba najti srednjo pot med tem, kaj bi rad naredil in kaj se da narediti. Stroko se je kar upoštevalo, v glavnem nimam slabih izkušenj. Včasih strokovnjaki nismo bili enotnega mnenja.

Je prav, da odkrivamo afere, da se pogovarjamo tudi o napakah, ki so se dogajale v času pandemije?

Mislim, da je treba zelo natančno analizirati vse, kar smo naredili, ugotoviti, kaj bi lahko naredili ali kaj bi morali narediti drugače, če smo kaj spregledali, če se nismo znašli, nismo vedeli … Iz tega delati afere, povzročati nelagodje, celo vzbujati sovraštvo, to se mi pa ne zdi v redu. Če se bo pojavil drugi val, bodo stvari zaradi tega potekale po scenarijih, ki nam ne bodo všeč. Popustili bomo pod pritiski, ki bodo spodbujeni z različnimi aferami. Da bi se izognili težavam, bomo delali tako, kot bodo želeli drugi, čeprav to ne bo pravilno. Strokovnjaki naj se med seboj iskreno pogovorijo, kaj je bilo prav in kaj narobe.

Se znajo strokovnjaki pri nas iskreno pogovarjati?

Mislim, da se znamo, da smo kar enotnega mnenja. Izstopajo predvsem nekateri posamezniki, morda celo taki, ki že dolgo niso vpleteni v klinično ali strokovno delo, ki gledajo stvari od zunaj. Ti si lahko mislijo, kar si hočejo. Stvari morajo oceniti ljudje, ki vedo, kje so problemi, ti ljudje tudi poznajo rešitve.

Slovenska in ameriška vojaška letala so v zahvalo sodelujočim v boju proti epidemiji preletela Slovenijo. Kaj bi v zahvalo poleg tega še pričakovali na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki poka po šivih, saj domuje v 120 let stari zgradbi in v prizidku, ki je bil zgrajen leta 1967?

Mi smo zelo skromni, mi hočemo le novo kliniko in nič drugega. To je težka naložba. Ta klinika je bila včasih zelo moderna, zdaj je premajhna, nobenemu standardu ne ustreza več, pa še nevarna je, če se zgodi potres. Reči bo treba bobu bob in zgraditi bolnišnico. Želela bi si še ustrezno vrednotenje negovalnega kadra. Smo v javnem sektorju, v katerem je skoraj nemogoče koga nagraditi. V to kislo jabolko bo treba ugrizniti, preden nam vsi pobegnejo v Avstrijo, Italijo in še kam. Ne potrebujemo velikih zahval, javnost nam je stala ob strani, nam dajala pozitivne vibracije, zlepa se nam ne bo zgodilo toliko dobrih stvari, vsem in vsakemu sem za to zelo hvaležna. Potrebujemo podporo in ukrepanje.

Katere so strokovne teme, ki so bile zaradi epidemije zapostavljene, ki bodo prišle na vrsto zdaj?

Muči me problem protimikrobne odpornosti. Med epidemijo se je predpisovalo antibiotike kar po telefonu, pričakujem bumerang, povečala se bo odpornost na antibiotike, težave se bomo morali lotiti z obema rokama. Bolnišnice med epidemijo niso bile polne, zdaj pa se bodo začele bolnišnične okužbe. To je pomembno in ključno področje, ki pa ni cenjeno, vsi se otepajo tega dela, saj veljaš za policaja, ko nadziraš, ali si razkužujejo roke, nosijo rokavice, maske … Čaka nas tudi prenova zakona o nalezljivih boleznih, zelo bi bila vesela, če bi v Sloveniji zavladal pozitiven odnos do cepljenja.

“Cenim, če so ljudje pošteni, da naredijo, kar smo se dogovorili, da povedo, kar mislijo. Včasih se tudi razburim, ker sem bolj kolerične narave.”

O vas so sodelavke in sodelavci povedali veliko lepega, da ste natančni, dosledni, energični, polni entuziazma, da cenite predanost, da vas spoštujejo, ste dobra voditeljica, imate strog nastop, da ste topla in srčna ženska, skrbna babica dveh vnukov, poveste, kar mislite, ste bistri, vztrajni, odločni, se znate tudi razjeziti, včasih pa ste celo nagajivi. Ali vse to drži?

Težko ocenjujem skozi druge oči (smeh). Marsikaj je res. Cenim, če so ljudje pošteni, da naredijo, kar smo se dogovorili, da povedo, kar mislijo. Včasih se tudi razburim, ker sem bolj kolerične narave. Če ima kdo kakšne probleme, so moja vrata vedno odprta. V bistvu sploh nikoli ne delam za zaprtimi vrati.

Povedali so še, da zjutraj zgodaj vstanete in najprej preberete časopis …

To je res moj jutranji ritual, tako se malo pripravim, potem pa na poti v službo poslušam Val 202, da slišim še najnovejše informacije.

Čeprav ste veliko zdoma, vam dom in družina veliko pomenita. Radi tudi potujete …

Drži, drži.

Vaša strast so potovanja v eksotične dežele. Ste imeli za to pomlad kakšne posebne načrte?

Ja, izgubila sem lepo vsoto denarja, saj smo nameravali med počitnicami v tropske kraje, kar smo morali odpovedati. Vedno preverim, kaj se na zdravstvenem področju dogaja v državi, kamor potujem. Zagotovo ne bi šla na pot v deželo, kjer bi bil kak izbruh.

Kako je z oddelkom za bolezen covid 19 v vaši bolnišnici? Ga boste zaprli?

Ministrstvo se je odločilo, da je naša klinika ta trenutek bolnišnica za covid za vso državo. Tega oddelka verjetno še ne bomo kmalu zaprli, morda bo prazen, ker ne bo pacientov. Ob začetku epidemije so se prostori polnili tako hitro, da smo komaj sproti pripravljali sobe. Preselili smo se še na ortopedijo, gledali smo že druge klinike, kam bi se še lahko širili, potem pa se je k sreči epidemija ustavila. Bolniki so bili tudi zelo dolgo v bolnišnici, intenzivni oddelek se je hitro polnil, praznil pa se ni. V začetku aprila se je začelo umirjati, rep je pa še dolg.

Po prvem delu naporne bitke z novim koronavirusom in boleznijo covid 19 ne bo časa za počitek. Tu so klopi in še marsikaj.

Klopi so stranski učinek epidemije, ljudje niso mogli hoditi naokrog, šli so v gozd, razmere za klope so bile idealne, veliko je primerov, tudi zelo hudih, klopnega meningitisa in borelioze.

","excerpt":"Predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc o boju s koronavirusom, možnostih za drugi val, potovanjih, politiki in stroki","featured-media-id":22038,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174700193","abovetitle":"","subtitle":"Predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc o boju s koronavirusom, možnostih za drugi val, potovanjih, politiki in stroki","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-213/","show-start":"2020-06-14T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-14T11:30:00+02:00","audio-length":"2308","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/14/Dr.TatjanaLejkoZupancpredstojnicainfekcijskeklinike4795869.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700193","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo.”

"},{"kind":"html","content":"

Kako je ta virus vplival na vas in na kliniko?

"},{"kind":"html","content":"

Kakšna je vloga Poveljniške bolnišnične skupine za epidemijo, ki ste jo vodili?

"},{"kind":"html","content":"

Je kakšna možnost, da drugega vala ne bo?

"},{"kind":"html","content":"

Pri drugem valu je marsikaj odvisno tudi od nas, od našega ravnanja …

"},{"kind":"html","content":"

Nekaj zaposlenih v UKC Ljubljana je priskočilo na pomoč ljubljanskim domovom za starejše.

"},{"kind":"html","content":"

Kaj zdaj vemo o novem koronavirusu in o bolezni covid 19?

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa zdravila in cepivo?

"},{"kind":"html","content":"

Opozarjate tudi na etična vprašanja, povezana z epidemijami, na omejevanje človekovih pravic in svoboščin v imenu ukrepov, ki se jih lahko celo zlorablja v kakšne druge namene.

"},{"kind":"html","content":"

“Menim, da v Sloveniji ni bilo hujših kršitev temeljnih človekovih pravic.”

"},{"kind":"html","content":"

Ali delavec ima to pravico?

"},{"kind":"html","content":"

Klinični center je svoj počitniški dom v Planici odprl za zaposlene in bolnike, ki doma niso imeli primernih razmer za samoizolacijo?

"},{"kind":"html","content":"

Predstavljajte si nekoga, ki je zbolel, živi v majhnem stanovanju, ima tam tri otroke in še staro mamo, nemogoče se je izolirati v takih razmerah.

"},{"kind":"html","content":"

Marsikaj se je govorilo in širilo o tem, kaj pomaga pri zdravljenju covida 19. Ste se ob kakšnem nasvetu, ki ste ga slišali ali prebrali, nasmejali?

"},{"kind":"html","content":"

Človek se težko smeje ob zelo nevarnem priporočilu o spiranju ust z varikino.

"},{"kind":"html","content":"

Pa menda ni kdo tega res naredil?

"},{"kind":"html","content":"

Smo imeli tudi zanimivo zgodbo z varikino, ki se je, na srečo, dobro končala.

"},{"kind":"html","content":"

Neki ponudnik, ki turistom oddaja sobo, se oglašuje, da je imun na covid 19, ker se je dal testirati in ima protitelesa. Računa, da bo s tem povečal promet.

"},{"kind":"html","content":"

Kolikokrat ste se testirali?

"},{"kind":"html","content":"

Trikrat.

"},{"kind":"html","content":"

Ste vsakič nestrpno čakali na rezultate?

"},{"kind":"html","content":"

Bi se uprli, če bi se politika vtikala v vaše strokovno delo?

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Je prav, da odkrivamo afere, da se pogovarjamo tudi o napakah, ki so se dogajale v času pandemije?

"},{"kind":"html","content":"

Se znajo strokovnjaki pri nas iskreno pogovarjati?

"},{"kind":"html","content":"

Katere so strokovne teme, ki so bile zaradi epidemije zapostavljene, ki bodo prišle na vrsto zdaj?

"},{"kind":"html","content":"

“Cenim, če so ljudje pošteni, da naredijo, kar smo se dogovorili, da povedo, kar mislijo. Včasih se tudi razburim, ker sem bolj kolerične narave.”

"},{"kind":"html","content":"

Povedali so še, da zjutraj zgodaj vstanete in najprej preberete časopis …

"},{"kind":"html","content":"

To je res moj jutranji ritual, tako se malo pripravim, potem pa na poti v službo poslušam Val 202, da slišim še najnovejše informacije.

"},{"kind":"html","content":"

Čeprav ste veliko zdoma, vam dom in družina veliko pomenita. Radi tudi potujete …

"},{"kind":"html","content":"

Drži, drži.

"},{"kind":"html","content":"

Vaša strast so potovanja v eksotične dežele. Ste imeli za to pomlad kakšne posebne načrte?

"},{"kind":"html","content":"

Kako je z oddelkom za bolezen covid 19 v vaši bolnišnici? Ga boste zaprli?

"},{"kind":"html","content":"

Po prvem delu naporne bitke z novim koronavirusom in boleznijo covid 19 ne bo časa za počitek. Tu so klopi in še marsikaj.

"},{"kind":"html","content":"

Klopi so stranski učinek epidemije, ljudje niso mogli hoditi naokrog, šli so v gozd, razmere za klope so bile idealne, veliko je primerov, tudi zelo hudih, klopnega meningitisa in borelioze.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"142"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22038"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22038"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"22014"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22014"}}}},{"type":"Post","id":"112766","attributes":{"wp-id":432103,"date":"2020-05-25T00:12:40+02:00","modified":"2020-06-08T10:10:48+02:00","slug":"nedeljski-gost-212","post-type":"post","title":"Tudi ko z beduini molčimo, vemo, o čem molčimo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/nedeljski-gost-212/","content":"

Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.

“Če želim kot zgodovinar idej razumeti življenje zgodnjih puščavnikov, je seveda treba razumeti kontekst, v katerem so ti puščavniki živeli. Iti na lokacije, kjer so živeli, videti, s kakšnimi težavami so se spoprijemali in kako je naravno okolje vplivalo na njihovo duhovnost.”

Njegov odnos do puščave se je izoblikoval postopno. Najprej je začel hoditi na obrobje puščav. Ko so ga začeli zanimati puščavniki, pa je želel vedeti, kje dejansko živijo, in poti so ga vodile vse globlje v puščavo.

“V puščavi je meja med življenjem in smrtjo tanka, vedno je treba biti pozoren, previden. Okoliščine so take, da zahtevajo res nenehno pozornost in pripravljenost. Čeprav si sredi samote sam, pa vendar ni prevladujoče občutje samota, ampak se čuti neko bližino. Gre za paradoksalno občutje, ki ga težko razložim racionalno.”

Najbolj ga zanima Vzhodna puščava, kjer je nekoč potekala glavna pot med Sinajem in Kairom in je zibelka meništva; tam je duhovno središče prvih puščavnikov in to je tisto, kar dejansko raziskuje.

“Ko iščemo puščavnike, iščemo na podlagi tega, kje so vodni viri. Brez vode tudi puščavniki niso mogli preživeti. Vedno najprej pogledamo v stara besedila, na sodobne zemljevide, se pozanimamo pri beduinih, kje so vodni viri in potem raziščemo okolico teh vodnih virov. Problem pa je, da se vodni viri spreminjajo. Določeni izviri postanejo slani ali pa izginejo, tako da ne vemo natančno, kakšne razmere so bile v prvem tisočletju našega štetja.”
\n
“Doživetje naliva sredi puščave je koristno za moje zdajšnje razumevanje, kako so tam živeli puščavniki. Dejansko so v puščavah vsake toliko deževni nalivi, ki trajajo kratek čas, ampak zapolnijo kotanje, v katerih se voda še nekaj časa obdrži. In na podlagi te vode so puščavniki lahko izdelali majhne vrtove, si pridelali določena živila, ki so jih predelali in od njih še dolgo živeli.”

Jan Ciglenečki je tudi soustanovitelj Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.

","excerpt":"Jan Ciglenečki na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava antično in srednjeveško filozofijo, je tudi vodja projekta Ogrožene puščavske naselbine","featured-media-id":21897,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174698333","abovetitle":"","subtitle":"Jan Ciglenečki na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava antično in srednjeveško filozofijo, je tudi vodja projekta Ogrožene puščavske naselbine","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-212/","show-start":"2020-06-07T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-07T11:30:00+02:00","audio-length":"2235","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/05/JanCigleneki4785956.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698333","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Če želim kot zgodovinar idej razumeti življenje zgodnjih puščavnikov, je seveda treba razumeti kontekst, v katerem so ti puščavniki živeli. Iti na lokacije, kjer so živeli, videti, s kakšnimi težavami so se spoprijemali in kako je naravno okolje vplivalo na njihovo duhovnost.”

"},{"kind":"html","content":"

“V puščavi je meja med življenjem in smrtjo tanka, vedno je treba biti pozoren, previden. Okoliščine so take, da zahtevajo res nenehno pozornost in pripravljenost. Čeprav si sredi samote sam, pa vendar ni prevladujoče občutje samota, ampak se čuti neko bližino. Gre za paradoksalno občutje, ki ga težko razložim racionalno.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ko iščemo puščavnike, iščemo na podlagi tega, kje so vodni viri. Brez vode tudi puščavniki niso mogli preživeti. Vedno najprej pogledamo v stara besedila, na sodobne zemljevide, se pozanimamo pri beduinih, kje so vodni viri in potem raziščemo okolico teh vodnih virov. Problem pa je, da se vodni viri spreminjajo. Določeni izviri postanejo slani ali pa izginejo, tako da ne vemo natančno, kakšne razmere so bile v prvem tisočletju našega štetja.”
\n
“Doživetje naliva sredi puščave je koristno za moje zdajšnje razumevanje, kako so tam živeli puščavniki. Dejansko so v puščavah vsake toliko deževni nalivi, ki trajajo kratek čas, ampak zapolnijo kotanje, v katerih se voda še nekaj časa obdrži. In na podlagi te vode so puščavniki lahko izdelali majhne vrtove, si pridelali določena živila, ki so jih predelali in od njih še dolgo živeli.”

"},{"kind":"html","content":"

Jan Ciglenečki je tudi soustanovitelj Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21897"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21897"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"101","attributes":{"slug":"mihasvalj","name":"Miha Švalj","twitter":"","facebook":"","title":"Dnevni urednik in voditelj","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnamsv-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/profilnamsv-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"122","attributes":{"slug":"ninazagoricnik","name":"Nina Zagoričnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka in voditeljica","description":"Avtorica tedenske oddaje Proti etru, spet ta dež. Vsak četrtek po 22:30.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"129","attributes":{"slug":"rokkuzel","name":"Rok Kužel","twitter":"@RokKuzel‎","facebook":"","title":"Voditelj","description":"Voditelj. Nekdaj sovoditelj nedeljske večerne oddaje Valodrom in terenski reporter, danes je njegovo radijsko delo nekoliko v senci televizije. Kljub temu radio ostaja njegova prva ljubezen. Prve namreč ne pozabiš nikoli!","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnark-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnirk-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"142","attributes":{"slug":"pirc","name":"Tatjana Pirc","twitter":"@TatjanaPirc","facebook":"","title":"","description":"Tatjana Pirc je že dolgoletna radijska novinarka. Na Valu 202 pripravlja intervjuje, se oglaša s terena, sodeluje v različnih programskih projektih, je avtorica Petkovih centrifug (to oddajo si je Tatjana pred leti tudi izmislila, v avizu pa se sliši centrifuga njenega starega pralnega stroja). Napisala je knjigo o radiu z naslovom Radio, zakaj te imamo radi. Radio je zanjo še vedno vsak dan nov izziv.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnatp-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnatp-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"157","attributes":{"slug":"val202","name":"Val 202","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/Val202_LOGO_web3.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/11/Val202_LOGO_web3.jpg"}},{"type":"Author","id":"27","attributes":{"slug":"danilahradil","name":"Danila Hradil Kuplen","twitter":"","facebook":"","title":"Dnevna urednica in voditeljica","description":"Novinarka, dnevna urednica in voditeljica, najljubša zvrst intervju, absolutno v živo, z gosti ob nedeljah in sopotnicami/sopotniki ob sredinih popoldnevih. Urednikuje ob četrtkih. Občasno ordinira v Ambulanti 202, po potrebi prime za druga novinarska dela.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnadhk-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnadhk-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"33","attributes":{"slug":"andrinek","name":"Gašper Andrinek","twitter":"@caspersek","facebook":"https://www.facebook.com/andrinekg","title":"Novinar in spletni redaktor","description":"Zunanji svet nanj vpliva veliko bolj kot majhen prostor okoli njega, zato že od nekdaj sanja o raziskovanju tujih nemirnih območij. Na Twitterju @caspersek","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaga-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaga-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"91","attributes":{"slug":"matejpraprotnik","name":"Matej Praprotnik","twitter":"@praprotnix","facebook":"https://www.facebook.com/praprotnix","title":"Pomočnik direktorja Radia Slovenija","description":"Nekoč jutranji voditelj in urednik oddaj Odbita do Bita ter Frekvenca X, zdaj pa vodja razvoja digitalnih storitev na Radiu Slovenija. Štipendist programa Inovacijsko novinarstvo na Univerzi Stanford v Kaliforniji tvita pod vzdevkom @praprotnix.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnampr-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnampr-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"20237","attributes":{"wp-id":414790,"title":"Nedeljski gost 1280×720 px 19","caption":"Nedeljski gost","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/nedeljski-gost-1280x720-px-19-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/nedeljski-gost-1280x720-px-19-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/nedeljski-gost-1280x720-px-19-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/nedeljski-gost-1280x720-px-19-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21897","attributes":{"wp-id":433550,"title":"Jan Ciglenečki","caption":"","media-source":"Jan Ciglenečki","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jan-ciglenecki-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jan-ciglenecki-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jan-ciglenecki-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jan-ciglenecki-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22014","attributes":{"wp-id":434707,"title":"UKC_Covid_19_Lo_res_001","caption":"","media-source":"Matej Povše","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ukc_covid_19_lo_res_001-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ukc_covid_19_lo_res_001-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ukc_covid_19_lo_res_001-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ukc_covid_19_lo_res_001-1-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22038","attributes":{"wp-id":434909,"title":"Tatjana Lejko Zupanc","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjana-lejko-zupanc-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjana-lejko-zupanc-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjana-lejko-zupanc-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjana-lejko-zupanc-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22139","attributes":{"wp-id":435633,"title":"hemon","caption":"","media-source":"Osebni arihv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hemon-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hemon-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hemon-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hemon.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22213","attributes":{"wp-id":438397,"title":"tatjananedeljski","caption":"dr. Aleksandra Berberih Slana","media-source":"Tatjana Pirc","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjananedeljski-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjananedeljski-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjananedeljski-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjananedeljski-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22271","attributes":{"wp-id":439869,"title":"breda fotka","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/breda-fotka-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/breda-fotka-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/breda-fotka-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/breda-fotka-798x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22332","attributes":{"wp-id":441271,"title":"psihologinja","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/psihologinja-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/psihologinja-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/psihologinja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/psihologinja-900x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22380","attributes":{"wp-id":442186,"title":"Gregor Božič","caption":"Gregor Božič","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/gregor-bozic-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/gregor-bozic-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/gregor-bozic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/gregor-bozic-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22418","attributes":{"wp-id":443299,"title":"20200723_142307","caption":"Blaž Urbanč","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200723_142307-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200723_142307-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200723_142307-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200723_142307-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":46,"count":456}}}