{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=47","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"120193","attributes":{"wp-id":455994,"date":"2020-10-12T00:11:02+02:00","modified":"2020-10-25T10:50:06+01:00","slug":"nedeljski-gost-229","post-type":"post","title":"Donald Trump ni obnovil tega, kar je bilo nekoč v ZDA velikega. Niti približno","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/nedeljski-gost-229/","content":"

Leto 2016 je bilo za večino Združenih držav Amerike in sveta presenečenje. Zmago Donalda Trumpa so pričakovali le maloštevilni opazovalci in zadrega zaradi tega je botrovala številnim znanstvenim, publicističnim in novinarskim raziskavam razlogov za ta politični zasuk.

Številnim je skupna ugotovitev, da je Demokratska stranka izgubila del svoje volilne baze, namreč belega pripadnika delavskega razreda. To je najštevilčnejša skupina industrializiranega srednjega Zahoda in tako imenovanega Rjastega pasu, nekoč pomembnih železarskih, jeklarskih in premogovniških predelov od New Yorka, prek Pensilvanije, Ohia, Michigana, Indiane, do Illinoisa in Wisconsina.

Tokratni nedeljski gost Timothy P. Carney ne verjame v gospodarsko razlago premikanja volilne baze. Njegova potovanja po ZDA so ga utrdila v prepričanju, da je za človeka najpomembnejša močna, notranje povezana skupnost, v kateri živi. Večji del ZDA pa se sooča z razpadom lokalnih skupnosti, ki se začne že pri razpadu družin, zapiranju cerkva in padcu kakovosti javnih šol.

V takšnih okoliščinah umrejo ameriške sanje, ljudje zapadejo malodušju, večina politike pa jih prezre, češ, da se niso sposobni odzvati in prilagoditi spremembam. A namesto, da bi zamenjali ljudstvo, so leta 2016 zamenjali – politiko. Donald Trump je te ljudi znal nagovoriti. Čeprav ni izpolnil obljub, pa je prav verjetno, da ga bodo tokrat volili še enkrat.

Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.

","excerpt":"O razrušenih skupnostih, ki puščajo ljudi osamljene in pozabljene, in o vzponu kakšne politike to pripelje, razmišlja Tim P. Carney, kolumnist Washington Examinerja in član konservativnega think tanka AEI iz Washingtona","featured-media-id":23402,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174727295","abovetitle":"","subtitle":"O razrušenih skupnostih, ki puščajo ljudi osamljene in pozabljene, in o vzponu kakšne politike to pripelje, razmišlja Tim P. Carney, kolumnist Washington Examinerja in član konservativnega think tanka AEI iz Washingtona","category-text":"False","permalink":"2020/10/nedeljski-gost-229/","show-start":"2020-10-25T10:45:00+01:00","show-end":"2020-10-25T11:30:00+01:00","audio-length":"2074","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/23/TimothyP.CarneySanjeodtujeneAmerike4955721.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174727295","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"11"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23402"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23402"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"119842","attributes":{"wp-id":454768,"date":"2020-10-05T00:11:03+02:00","modified":"2020-10-19T09:12:47+02:00","slug":"nedeljski-gost-228","post-type":"post","title":"Zorenje razmišljujočih ljudi je navidezno podpirano, v resnici pa zatirano","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/nedeljski-gost-228/","content":"

Pred mikrofon smo povabili Marka Breclja, zdajšnjega Ježkovega nagrajenca. Legendarni glasbenik, mladinski animator, performer, politični aktivist in mehki terorist nas je povabil v prostore koprskega Društva prijateljev zmernega napredka.

\"Da sem uporniški idol, je laskavo, ampak se ne bom spuščal v to. Ne želim idolatrijskega sistema in nočem biti na vrhu piramide. Raje sem pomemben člen mreže ljudi, ki si prizadeva za možnosti za trajnostni jutri.\" – Marko Brecelj

Kot aktivist za mladino še vedno velja za vzornika upornika za mlade. Pravi, da je vedno rad nastopal prav pred njimi, posebej ustvarjalnimi, izbirčnimi in kritičnimi posamezniki.

\"Zorenje samostojno razmišljujočih ljudi je najbolj dragocen mikrobiotičen proces, ki se v družbi premalo ceni. V družbi je navidezno podpiran, v resnici pa zatiran.\"

Marko Brecelj je lovec, saj kot mladinski delavec deluje kot nekakšna hobotnica in lovi naklonjenost njihovemu delu ter svojemu življenju in ustvarjalnosti. Lovi tudi naklonjene mlade ljudi, ker se mu zdi najbolj smiselno dejanje, da na njih preneseš tisto, kar veš, in tako zadovoljiš njihovo radovednost.

","excerpt":"Legendarni glasbenik in aktualni Ježkov nagrajenec Marko Brecelj pravi, da je raje kot na vrhu piramide pomemben člen mreže ljudi, ki si prizadeva za trajnostni jutri ","featured-media-id":23334,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174725762","abovetitle":"","subtitle":"Legendarni glasbenik in aktualni Ježkov nagrajenec Marko Brecelj pravi, da je raje kot na vrhu piramide pomemben člen mreže ljudi, ki si prizadeva za trajnostni jutri ","category-text":"False","permalink":"2020/10/nedeljski-gost-228/","show-start":"2020-10-18T10:45:00+02:00","show-end":"2020-10-18T11:30:00+02:00","audio-length":"1868","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/17/MarkoBrecelj4946090.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174725762","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Da sem uporniški idol, je laskavo, ampak se ne bom spuščal v to. Ne želim idolatrijskega sistema in nočem biti na vrhu piramide. Raje sem pomemben člen mreže ljudi, ki si prizadeva za možnosti za trajnostni jutri.\" – Marko Brecelj

"},{"kind":"html","content":"

Kot aktivist za mladino še vedno velja za vzornika upornika za mlade. Pravi, da je vedno rad nastopal prav pred njimi, posebej ustvarjalnimi, izbirčnimi in kritičnimi posamezniki.

"},{"kind":"html","content":"

\"Zorenje samostojno razmišljujočih ljudi je najbolj dragocen mikrobiotičen proces, ki se v družbi premalo ceni. V družbi je navidezno podpiran, v resnici pa zatiran.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"25"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23334"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23334"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"119513","attributes":{"wp-id":453524,"date":"2020-09-28T00:11:00+02:00","modified":"2020-10-13T10:35:19+02:00","slug":"nedeljski-gost-227","post-type":"post","title":"Samo še živim in uživam v tem","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/nedeljski-gost-227/","content":"

Radko Polič - Rac igra na vse ali nič, je zahteven do sebe in drugih. Vrvohodec brez varovalne mreže. Fanatik, ki sebi postavlja najvišje zahteve, so ga orisali v aktualnem biografskem romanu Rac. Gledališče in film sta zaznamovala njegovo življenje in spomine. Pripoveduje o igralski poklicni poti, življenju, spominih in hrepenenju: \"Moje igralske kariere je preprosto rečeno konec. Samo še živim in uživam v tem.\"

\"Odločil sem se, da bom iskren in odkrit kot otrok.\"

Radko Polič je prvič v filmu zaigral že leta 1961, skupaj je igral v več kot 150 filmih in predstavah, leta 2002 je prejel tudi Borštnikov prstan: \"Igralstvo je slast. Je muka in je prekletstvo. Je bolezen, je trpljenje. Je to, kar je življenje samo po sebi. A hkrati igralstvo z normalnim življenjem nima nobene stične točke.\" Z nekaterimi igralskimi kolegi je še vedno v zelo tesnih stikih: \"Rade Šerbedžija me je nazadnje poklical prejšnjo soboto, ko je bil v Ljubljani. Drug drugemu sva se opravičevala, ker se ne smeva objeti. Škoda.\"

\"Kaj bi svetoval bodočim igralcem? Hm, naj se raje vpišejo na kaj drugega!\"

Spominja se svojega srečnega otroštva, barvitosti Bele krajine, družinske dinamike: \"Moja mama je bila čudež. Ni bila mama samo meni, vsi, ki si jo poznali, so jo klicali mama. Bila je ženska z neverjetno močno energijo.\"

$\"\"$

","excerpt":"Radko Polič - Rac o igralski poklicni poti, življenju, spominih in hrepenenju","featured-media-id":23218,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174724170","abovetitle":"","subtitle":"Radko Polič - Rac o igralski poklicni poti, življenju, spominih in hrepenenju","category-text":"False","permalink":"2020/09/nedeljski-gost-227/","show-start":"2020-10-11T10:45:00+02:00","show-end":"2020-10-11T11:30:00+02:00","audio-length":"1960","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/11/RadkoPolicRacgledaliskiinfilmskiigralec4936503.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174724170","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Odločil sem se, da bom iskren in odkrit kot otrok.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Kaj bi svetoval bodočim igralcem? Hm, naj se raje vpišejo na kaj drugega!\"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23218"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23218"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"119187","attributes":{"wp-id":452318,"date":"2020-09-21T00:10:59+02:00","modified":"2020-10-06T14:45:44+02:00","slug":"nedeljski-gost-226","post-type":"post","title":"Lešnike za nutello nezakonito nabirajo sirski begunci","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/nedeljski-gost-226/","content":"

Filozof dr. Vasja Badalič je raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, dejaven je tudi kot novinar. Desetkrat je že obiskal Afganistan, kjer raziskuje učinke vojne. \"Orožarska industrija je zmagovalka v vsaki vojni, ne glede na to, katera stran zmaga. Poraženci pa so vsi Afganistanci. V 19 letih vojne so prisiljeni živeti v vojnih razmerah. V vojni ljudje umirajo, v vojni so ljudje pohabljeni, v vojni so ljudje samovoljno zaprti, številni so bili mučeni, več sto tisoč ljudi je bilo razseljenih.\"

V Pakistanu je doživel bombni napad: \"Ko sem hodil po Quetti je eksplodirala bomba tik za mojim hrbtom na kraju, mimo katerega sem šel pred minuto. Takrat sem bil precej šokiran. V tistem bombnem napadu je umrla pet let stara punčka, ki je z mamo prosjačila ravno na tistem delu pločnika, kjer je bomba eksplodirala.\"

Raziskoval je tudi v Latinski Ameriki, Turčiji, Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu.

\"Sirski begunci so postali poceni delovna sila, ki jo turški delodajalci brez problemov izkoriščajo. Delajo tudi za nas, tudi za zahod. Turčija izvaža recimo tekstilne izdelke. Turčija je največji izvoznik lešnikov, približno 60 odstotkov globalne proizvodnje lešnikov je iz Turčije. Na teh poljih je ogromno Sircev, ki tam nezakonito delajo za mizerne plače. Te lešnike kupujeta predvsem korporaciji Ferrero, ki je znana po tem, da proizvaja nutello, in Nestle. Sirci so na posreden način tudi naša poceni delovna sila.\"

","excerpt":"Dr. Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo raziskuje učinke vojne. V pogovoru tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih in civilnih žrtvah","featured-media-id":23121,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174722496","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo raziskuje učinke vojne. V pogovoru tudi o razseljenih, napadih z droni, nezakonitih zapiranjih in civilnih žrtvah","category-text":"False","permalink":"2020/09/nedeljski-gost-226/","show-start":"2020-10-04T10:45:00+02:00","show-end":"2020-10-04T11:30:00+02:00","audio-length":"2107","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/04/VasjaBadalic4926069.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174722496","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Raziskoval je tudi v Latinski Ameriki, Turčiji, Iraku, Iranu, Siriji in Libanonu.

"},{"kind":"html","content":"

\"Sirski begunci so postali poceni delovna sila, ki jo turški delodajalci brez problemov izkoriščajo. Delajo tudi za nas, tudi za zahod. Turčija izvaža recimo tekstilne izdelke. Turčija je največji izvoznik lešnikov, približno 60 odstotkov globalne proizvodnje lešnikov je iz Turčije. Na teh poljih je ogromno Sircev, ki tam nezakonito delajo za mizerne plače. Te lešnike kupujeta predvsem korporaciji Ferrero, ki je znana po tem, da proizvaja nutello, in Nestle. Sirci so na posreden način tudi naša poceni delovna sila.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"35"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23121"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23121"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"23121"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23121"}}}},{"type":"Post","id":"118848","attributes":{"wp-id":451107,"date":"2020-09-14T00:11:01+02:00","modified":"2020-09-27T10:45:04+02:00","slug":"nedeljski-gost-225","post-type":"post","title":"Mi nismo ves čas tukaj bili. Ob jezeru blejskem. Od nekod smo prišli","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/nedeljski-gost-225/","content":"

Pred migracijo, ki je svetovni človeški problem, si ne smemo zatiskati oči, opozarja Ejti Štih in dodaja, da svet, Evropa potrebuje ne le mlado kri, kot pravi Angela Merkel, ampak nove ideje in novo mentaliteto.

\"Potrebujemo druge sorte veselja, smejati se je treba drugim rečem, plesati nove plese, kaditi drugačne cigarete. Svet je zanimiv in živobarven. Na te ljudi ne smemo gledati kot na potencialno nevarnost. Ker to niso.\"

V mestu Santa Cruz je Ejti Štih v opuščeni policijski postaji, kjer so bili tudi zapori, s prijateljem kiparjem ustanovila galerijo Manzana 1, ki jo vzdržujejo meščani, odprta je vsak dan in vseh petnajst let brez vstopnine.

\"Večina prebivalcev Santa Cruza je zelo revnih. In četudi bi bila vstopnina samo en kovanec, je to toliko kot stane avtobus, s katerim se pripeljejo v mesto.\"

Galerija s svojimi raznolikimi razstavami in projekti nagovarja številne obiskovalce, vsak mesec jo obišče več kot 16 tisoč ljudi. \"Zaradi te galerije in odziva teh preprostih ljudi na umetnost še vedno verjamem, da ima umetnost magično moč.\"

Ejti Štih je poročena z Bolivijcem, z arhitektom Luciom, hvaležna, da je okolje, kjer živijo, njune otroke opremilo s socialnim čutom, saj se v Boliviji vsak dan srečuješ z velikimi socialnimi razlikami: \"Vidiš, da svet ni zlato jajce in pred tem si ne smeš zatiskati oči.\"

","excerpt":"V svet jo je gnala radovednost in zadržala ljubezen. Akademska slikarka Ejti Štih že 38 let živi in ustvarja v Boliviji, pogosto se vrača domov, na Bled.","featured-media-id":23020,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174720794","abovetitle":"","subtitle":"V svet jo je gnala radovednost in zadržala ljubezen. Akademska slikarka Ejti Štih že 38 let živi in ustvarja v Boliviji, pogosto se vrača domov, na Bled.","category-text":"False","permalink":"2020/09/nedeljski-gost-225/","show-start":"2020-09-27T10:45:00+02:00","show-end":"2020-09-27T11:30:00+02:00","audio-length":"2068","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/26/NedeljskigostEjtitih4915452.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174720794","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Potrebujemo druge sorte veselja, smejati se je treba drugim rečem, plesati nove plese, kaditi drugačne cigarete. Svet je zanimiv in živobarven. Na te ljudi ne smemo gledati kot na potencialno nevarnost. Ker to niso.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Večina prebivalcev Santa Cruza je zelo revnih. In četudi bi bila vstopnina samo en kovanec, je to toliko kot stane avtobus, s katerim se pripeljejo v mesto.\"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"27"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23020"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23020"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118508","attributes":{"wp-id":449970,"date":"2020-09-07T00:11:03+02:00","modified":"2020-09-21T08:29:41+02:00","slug":"nedeljski-gost-224","post-type":"post","title":"Dominantna politika ne vidi glavnih družbenih problemov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/09/nedeljski-gost-224/","content":"

Dr. Mitja Velikonja je profesor na katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede, ki je izbruh pandemije doživel v Združenih državah Amerike, predaval je na univerzi Yale. V ZDA bodo čez dober mesec potekale predsedniške volitve, predvolilna kampanja pa je po mnenju Velikonje samo izbira med dvema zelo podobnima programoma, zato ne vidi razlike med enim in drugim političnim taborom, opozarja pa na veliko hujše razlike, od razrednih, rasnih do spolnih.

\"Dominantna politika ne vidi glavnih družbenih problemov. To se kratkoročno za koga izplača, tudi čisto materialno, da ne govorimo o prestižu, ampak dolgoročno se bodo stvari zelo zalomile na različnih koncih sveta.\"

Obdobje, v katerem živimo, je polno teorij zarot. Kje potegniti mejo med zaroto in družbeno krivico, ki ima svoje zgodovinske okoliščine in zgodovinsko ozadje?

\"Mislim, da je stvar v argumentaciji in vztrajam, da pogledamo racionalno ozadje enega in drugega. Oboje je neki narativ, a če temelji eno na ustrahovanju, rasizmu, na napadih na vse druge, drugi pa na hladnih dejstvih, je popolnoma jasno, kateri prevlada.\"

Kako nevarna pa je po mnenju dr. Mitje Velikonje lahko glasba?

\"Podobno kot pri drugih oblikah kulturnega izražanja. Nekateri pravijo, da je to brezzobi tiger, drugi pa ugotavljajo, da je to neki začetek razmisleka. Ali je to beseda, glas, slika, ki začne pri ljudeh postavljati dvome in vprašanja.\"

Danes je popularno vse, kar je retro: \"Če pogledamo nocijo modernosti, svet gre naprej in razmišljamo, kako bo jutri. Če pogledamo podtok modernosti, je bil ves čas tudi pogled nazaj. Ko se je gradilo boljšo prihodnost, se je vedno na drugi strani gledalo tudi nazaj.\"

\"Hipster je tipičen primer te nemogoče kombinacije. Na eni strani najnovejši pripomočki, elektronske naprave, če karikiram, imaš na sebi nekaj tisoč evrov. Na drugi strani pa srajce s širokimi ovratniki iz 70. let, sanitetna torbica iz Jugoslovanske ljudske armade … Novo plus staro, to ni nekaj izključujočega, ampak gre še kako dobro skupaj.\"

Nostalgija, h kateri se vračamo, več pove o sedanjosti, več pove o tem, kaj je narobe danes, kot kako je bilo v preteklosti: \"Ne gre za fotografijo preteklosti, ampak za moj osebni ali družbeni pogled na preteklost.\"

\"Ko se enkrat popularizira ideja, da je konec zgodovine, da smo dosegli vrhunec razvoja človeštva, se lahko gre še samo nazaj. Take zlovešče napovedi smo lahko slišali že v 80. s prevlado neoliberalizma.\"

","excerpt":"Dr. Mitja Velikonja, profesor na Katedri za kulturologijo na FDV, je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo ","featured-media-id":22930,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174718902","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Mitja Velikonja, profesor na Katedri za kulturologijo na FDV, je prepričan, da si je treba izbrati angažma, s katerim je mogoče doseči neko spremembo ","category-text":"False","permalink":"2020/09/nedeljski-gost-224/","show-start":"2020-09-20T10:45:00+02:00","show-end":"2020-09-20T11:30:00+02:00","audio-length":"2288","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/18/dr.MitjaVelikonja4904539.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174718902","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Dominantna politika ne vidi glavnih družbenih problemov. To se kratkoročno za koga izplača, tudi čisto materialno, da ne govorimo o prestižu, ampak dolgoročno se bodo stvari zelo zalomile na različnih koncih sveta.\"

"},{"kind":"html","content":"

Obdobje, v katerem živimo, je polno teorij zarot. Kje potegniti mejo med zaroto in družbeno krivico, ki ima svoje zgodovinske okoliščine in zgodovinsko ozadje?

"},{"kind":"html","content":"

\"Mislim, da je stvar v argumentaciji in vztrajam, da pogledamo racionalno ozadje enega in drugega. Oboje je neki narativ, a če temelji eno na ustrahovanju, rasizmu, na napadih na vse druge, drugi pa na hladnih dejstvih, je popolnoma jasno, kateri prevlada.\"

"},{"kind":"html","content":"

Kako nevarna pa je po mnenju dr. Mitje Velikonje lahko glasba?

"},{"kind":"html","content":"

\"Podobno kot pri drugih oblikah kulturnega izražanja. Nekateri pravijo, da je to brezzobi tiger, drugi pa ugotavljajo, da je to neki začetek razmisleka. Ali je to beseda, glas, slika, ki začne pri ljudeh postavljati dvome in vprašanja.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Hipster je tipičen primer te nemogoče kombinacije. Na eni strani najnovejši pripomočki, elektronske naprave, če karikiram, imaš na sebi nekaj tisoč evrov. Na drugi strani pa srajce s širokimi ovratniki iz 70. let, sanitetna torbica iz Jugoslovanske ljudske armade … Novo plus staro, to ni nekaj izključujočega, ampak gre še kako dobro skupaj.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ko se enkrat popularizira ideja, da je konec zgodovine, da smo dosegli vrhunec razvoja človeštva, se lahko gre še samo nazaj. Take zlovešče napovedi smo lahko slišali že v 80. s prevlado neoliberalizma.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"35"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22930"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22930"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"118177","attributes":{"wp-id":448857,"date":"2020-08-31T00:11:00+02:00","modified":"2020-09-14T08:37:27+02:00","slug":"nedeljski-gost-223","post-type":"post","title":"S trdim in odgovornim delom si človek ohrani osebno dostojanstvo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/nedeljski-gost-223/","content":"

Bankir Blaž Brodnjak si bančništvo razlaga kot upravljanje tveganj, pri katerem je treba biti racionalen in profesionalen. Današnje poslovanje bank umešča v obdobje denarne politike, ki je zgodovinsko povsem neobičajno, celo neizkušeno. Zdi se mu povsem neintuitivno in nepričakovano, da bi človek preprosto ponotranjil, da če ta nekomu posodi denar za obdobje desetih let, za to tudi plača. Kritičen je tudi do načina deljenja kreditov, kajti zanj je osnova bančništva posojanje denarja.

“Zdi se mi neprimerno in krivično do nekoga, ki je vse življenje ustvarjal in delal, da danes s povprečno pokojnino nima dostopa do kreditov v bančnem sistemu, depozit pa z veseljem vzamemo.”

V pogovoru je razkril tudi svojo bolj zasebno plat, ki še zdaleč ni samo konservativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.

“V zadnji volilni kampanji nismo slišali veliko o tem, kje bomo jutri, kakšne so ambicije države in kaj bomo naredili za mlade. Opažam, da smo se v zadnjem obdobju tako razklali in polarizirali, da se nismo več sposobni pogovarjati o prihodnosti.”

","excerpt":"Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu","featured-media-id":22874,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174717690","abovetitle":"","subtitle":"Prvi mož Nove Ljubljanske banke in predsednik nadzornikov Združenja bank Blaž Brodnjak je bankir, znan po odločnih stališčih do aktualnih vprašanj tako v bančništvu kot gospodarstvu","category-text":"False","permalink":"2020/08/nedeljski-gost-223/","show-start":"2020-09-13T10:45:00+02:00","show-end":"2020-09-13T11:30:00+02:00","audio-length":"2025","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/13/BlaBrodnjakpredsednikupraveNLB4897506.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174717690","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Zdi se mi neprimerno in krivično do nekoga, ki je vse življenje ustvarjal in delal, da danes s povprečno pokojnino nima dostopa do kreditov v bančnem sistemu, depozit pa z veseljem vzamemo.”

"},{"kind":"html","content":"

V pogovoru je razkril tudi svojo bolj zasebno plat, ki še zdaleč ni samo konservativna, ampak v nekaterih pogledih precej liberalna, sploh za bankirja.

"},{"kind":"html","content":"

“V zadnji volilni kampanji nismo slišali veliko o tem, kje bomo jutri, kakšne so ambicije države in kaj bomo naredili za mlade. Opažam, da smo se v zadnjem obdobju tako razklali in polarizirali, da se nismo več sposobni pogovarjati o prihodnosti.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"153"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22874"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22874"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117859","attributes":{"wp-id":447753,"date":"2020-08-24T00:10:59+02:00","modified":"2020-09-06T10:59:48+02:00","slug":"nedeljski-gost-222","post-type":"post","title":"Zvezdništvo ne sodi v gostinstvo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/nedeljski-gost-222/","content":"

\"Še vedno imam telefon gostilne prevezan na svojo osebno številko. In ko ljudje kličejo za rezervacijo sprašujejo, ali bo Tomaž kuhal ob rezervaciji. Povem jim, da bo seveda Tomaž kuhal in tudi sedaj se pogovarjajo s Tomažem. Gostje želijo, da je glavni kuhar prisoten. Ampak, naj izpostavim, zvezdništvo ne sodi v gostinstvo.\"

Slovensko gibanje Slow food je povezano s Tomažem Kavčičem, pomembno vlogo ima tudi pri turističnem, predvsem pa kulinaričnem vzponu Vipavske doline. Uvrščajo ga med sto najboljših kuharskih mojstrov sveta.

\"Gostinstvo je samo za tiste, ki ta poklic resnično čutijo. To ni služba, to je način življenja. Trudim se, da je ta način življenja lep, duhovit, in da se fajn imamo. In to želim prenesti na goste.\"

","excerpt":"Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica","featured-media-id":22787,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174715855","abovetitle":"","subtitle":"Tomaž Kavčič, kuharski mojster, z dolgim seznamom nagrad kulinaričnih vodnikov, organizacij, združenj, zadnja v vrsti je Michelinova zvezdica","category-text":"False","permalink":"2020/08/nedeljski-gost-222/","show-start":"2020-09-06T10:45:00+02:00","show-end":"2020-09-06T11:30:00+02:00","audio-length":"2199","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/09/04/TomaKaviChef4887040.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174715855","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

\"Še vedno imam telefon gostilne prevezan na svojo osebno številko. In ko ljudje kličejo za rezervacijo sprašujejo, ali bo Tomaž kuhal ob rezervaciji. Povem jim, da bo seveda Tomaž kuhal in tudi sedaj se pogovarjajo s Tomažem. Gostje želijo, da je glavni kuhar prisoten. Ampak, naj izpostavim, zvezdništvo ne sodi v gostinstvo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Gostinstvo je samo za tiste, ki ta poklic resnično čutijo. To ni služba, to je način življenja. Trudim se, da je ta način življenja lep, duhovit, in da se fajn imamo. In to želim prenesti na goste.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"116"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22787"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22787"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117538","attributes":{"wp-id":446674,"date":"2020-08-17T00:10:55+02:00","modified":"2020-08-30T21:34:22+02:00","slug":"nedeljski-gost-221","post-type":"post","title":"Umetna inteligenca bo sprememila tipe služb in ne ogrozila njihovega obstoja","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/nedeljski-gost-221/","content":"

Miha Mlakar je kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanost. Zaposlen je na Institutu Jožef Stefan, kjer se prednostno ukvarja z umetno inteligenco, ki se lahko uporablja v praktične namene, denimo v zdravstvu, v pomoč bolnikom z demenco ali s srčnim popuščanje.

“Umetna inteligenca počasi prihaja v naša življenja. Po mojem mnenju je to dobra stvar, saj bo tako lahko pomagala človeku, da bo ta imel več časa zase, da bo lahko živel življenje, ki si ga želi živeti. Vsaj upam, da bo tako. Ne vidim, da bi roboti v bližnji, srednji ali daljni prihodnosti prevladali. Mi učimo sistem in da bi ta šel izven svojih okvirov in se naučil nekaj, kar še nikoli ni videl ali slišal, zaenkrat glede na obstoječe podatke še ni možno.”

Mlakar svoje znanje na področju umetne inteligence uporablja tudi v tenisu, kjer sodeluje z nekaterimi najboljšimi igralci na svetu. Razvil je program, ki je zmagal med več kot 700 prijavljenimi na tekmovanju avstralske teniške zveze. Program določa s kakšnim udarcem se konča točka v tenisu, z neubranljvim udarcem, neizsiljeno napako ali izsiljeno.

“Želim si biti prepoznan po svojem delu in ne po tistem, kar pravi moj naziv.”

Strinja se tudi, da je z osebnimi podatki na spletu potrebno odgovorno ravnati. Podpira strogo regulacijo in zdi se mu nesmiselno uporabljati način brez beleženja zgodovine na brskalnikih, sam denimo tudi ne briše piškotov.

“Pri varovanju osebnih podatkov je potrebno več regulative. EU se mora še veliko naučiti, koliko so naši osebni podatki vredni in zakaj jih dajemo nekomu kar zastonj.”

","excerpt":"Kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanosti Miha Mlakar o združevanju znanosti in športa, odgovornem ravnanju na spletu in rivalstvu treh največjih igralcev tenisa","featured-media-id":22749,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174714526","abovetitle":"","subtitle":"Kapetan slovenske teniške reprezentance in doktor znanosti Miha Mlakar o združevanju znanosti in športa, odgovornem ravnanju na spletu in rivalstvu treh največjih igralcev tenisa","category-text":"False","permalink":"2020/08/nedeljski-gost-221/","show-start":"2020-08-30T10:45:00+02:00","show-end":"2020-08-30T11:30:00+02:00","audio-length":"2264","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/29/MihaMlakar4879074.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174714526","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Umetna inteligenca počasi prihaja v naša življenja. Po mojem mnenju je to dobra stvar, saj bo tako lahko pomagala človeku, da bo ta imel več časa zase, da bo lahko živel življenje, ki si ga želi živeti. Vsaj upam, da bo tako. Ne vidim, da bi roboti v bližnji, srednji ali daljni prihodnosti prevladali. Mi učimo sistem in da bi ta šel izven svojih okvirov in se naučil nekaj, kar še nikoli ni videl ali slišal, zaenkrat glede na obstoječe podatke še ni možno.”

"},{"kind":"html","content":"

“Želim si biti prepoznan po svojem delu in ne po tistem, kar pravi moj naziv.”

"},{"kind":"html","content":"

“Pri varovanju osebnih podatkov je potrebno več regulative. EU se mora še veliko naučiti, koliko so naši osebni podatki vredni in zakaj jih dajemo nekomu kar zastonj.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"72"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22749"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22749"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"117223","attributes":{"wp-id":445593,"date":"2020-08-10T00:10:55+02:00","modified":"2020-08-24T14:09:09+02:00","slug":"nedeljski-gost-220","post-type":"post","title":"V kriznih časih pridejo iz človeka najlepše, pa tudi temne strani","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/08/nedeljski-gost-220/","content":"

Kot otrok si je želel postati advokat, a tak, ki bo branil le pravične stvari. Pozneje je postal filozof in teolog, ki del leta kot predavatelj preživi v Franciji, ob tem pa je v zadnjih desetletjih pomembno zaznamoval tudi mirovna pogajanja mednarodnega srečanja pisateljev PEN na Bledu. Profesor Edvard Kovač je prepričan, da nas koronadoba na svojstven način uči oddaljene bližine, pa tudi da Slovencem, ki smo kot narod tradicionalno nagnjeni k pravdanju, manjka malo francoske odprtosti in svobode duha.

\"V kriznih časih pride iz človeka najlepše, pa tudi temne strani. V tem obdobju koronavirusa smo bili osamljeni, pa vendar je prišla do izraza tudi iskrivost duha, pravo prijateljstvo.\"

Profesor Edvard Kovač na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje etiko za bodoče medicinske sestre in trdi, da je prijaznost medicinskih sester druga dimenzija zdravljenja.

\"Medicina kot taka je vrhunska znanost, vendar ko postane vrhunska znanost, doživi hudo hibo, da neha biti humana v širšem pomenu besede, da človeški odnosi niso več celostni. Zdravnik bo vedno več vedel glede stroke, medicinska sestra pa lahko vnese etični vidik medosebnih odnosov. Njeno delo ni samo znanstveno, ni samo veščina, ampak je tudi umetnost medosebnih odnosov.\"

Slovenci smo se razvijali skozi družinske odnose. Tudi tam, kjer se zelo razumejo, je kar nekaj razhajanj: \"Zdi se mi, da prav iz tega izhaja ta oseba prizadetost, da ne znamo debatirati zgolj o mnenju, ampak vse razumemo kot osebni napad.\" V družini smo najbolj ranljivi, ampak tudi največ odpuščamo.

\"Prva stopnja je, da vsak človek stoji za svojo besedo. Zagovarjam misel, da mora biti vsakdo podpisan s svojim imenom. Družbena omrežja so javna omrežja. Če bi vsak z imenom in priimkom stal za to besedo, bi že bilo drugače.\"

Kadar znanost ni več znanost, postane ideologija, so pa resnice preden so obravnavane v filozofiji, že razkrite v idejah literatov.

\"Ko beremo filozofske spise, moramo priti do tega, da bomo prišli do neizrekljivega. Enkrat moramo umolkniti. A ni to samo v filozofiji, tudi, če poslušamo Beethovna ali Mozarta, ugotovimo, da je to tako lepo, da moramo umolkniti.\"

Glasba po izboru Nedeljskega gosta dr. Edvarda Kovača:

","excerpt":"Profesor in pater dr. Edvard Kovač o tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti ","featured-media-id":22658,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174713261","abovetitle":"","subtitle":"Profesor in pater dr. Edvard Kovač o tem, da nihče nima monopola trpljenja in da bi se morali znati malenkostim včasih preprosto zgolj nasmehniti ","category-text":"False","permalink":"2020/08/nedeljski-gost-220/","show-start":"2020-08-23T10:45:00+02:00","show-end":"2020-08-23T11:30:00+02:00","audio-length":"2288","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/08/22/EdvardKova4871717.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174713261","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"V kriznih časih pride iz človeka najlepše, pa tudi temne strani. V tem obdobju koronavirusa smo bili osamljeni, pa vendar je prišla do izraza tudi iskrivost duha, pravo prijateljstvo.\"

"},{"kind":"html","content":"

Profesor Edvard Kovač na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje etiko za bodoče medicinske sestre in trdi, da je prijaznost medicinskih sester druga dimenzija zdravljenja.

"},{"kind":"html","content":"

\"Medicina kot taka je vrhunska znanost, vendar ko postane vrhunska znanost, doživi hudo hibo, da neha biti humana v širšem pomenu besede, da človeški odnosi niso več celostni. Zdravnik bo vedno več vedel glede stroke, medicinska sestra pa lahko vnese etični vidik medosebnih odnosov. Njeno delo ni samo znanstveno, ni samo veščina, ampak je tudi umetnost medosebnih odnosov.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Prva stopnja je, da vsak človek stoji za svojo besedo. Zagovarjam misel, da mora biti vsakdo podpisan s svojim imenom. Družbena omrežja so javna omrežja. Če bi vsak z imenom in priimkom stal za to besedo, bi že bilo drugače.\"

"},{"kind":"html","content":"

Kadar znanost ni več znanost, postane ideologija, so pa resnice preden so obravnavane v filozofiji, že razkrite v idejah literatov.

"},{"kind":"html","content":"

\"Ko beremo filozofske spise, moramo priti do tega, da bomo prišli do neizrekljivega. Enkrat moramo umolkniti. A ni to samo v filozofiji, tudi, če poslušamo Beethovna ali Mozarta, ugotovimo, da je to tako lepo, da moramo umolkniti.\"

"},{"kind":"html","content":"

Glasba po izboru Nedeljskega gosta dr. Edvarda Kovača:

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22658"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22658"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"11","attributes":{"slug":"andrejstopar","name":"Andrej Stopar","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"Zunanjepolitični komentator RTV Slovenija, dopisnik iz ZDA (2019 - ) in nekdanji dopisnik iz Rusije (2005 – 2013). Na Valu 202 redno sodeluje v oddaji 18. vzporednik, slišite pa ga lahko tudi v oddajah Vroči mikrofon, Nedeljski gost, nekoč pa tudi v Petkovi centrifugi.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/andrejstopar_2019_b-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/andrejstopar_2019_b-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"116","attributes":{"slug":"natasazanuttini","name":"Nataša Zanuttini","twitter":"@nZanuttini","facebook":"","title":"Novinarka","description":"Urednica Dnevno aktualnega programa, avtorica številnih Vročih mikrofonov, Nedeljskih gostov in Poslovnih krivulj, opazovalka gospodarskega dogajanja in odvisnica od burje.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnanz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnanz-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"122","attributes":{"slug":"ninazagoricnik","name":"Nina Zagoričnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka in voditeljica","description":"Avtorica tedenske oddaje Proti etru, spet ta dež. Vsak četrtek po 22:30.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"153","attributes":{"slug":"urskajb","name":"Urška Jereb","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"25","attributes":{"slug":"damjanzorc","name":"Damjan Zorc","twitter":"","facebook":"","title":"Dnevni urednik","description":"Damjan je novinar in dnevni urednik na Valu 202. Večkrat ga lahko slišite, kako se v 18. vzporedniku pogovarja z dopisniki Radia Slovenija v tujini. Njegov glas pa na radiu lahko slišite tudi drugače - je frontmen Buldogov.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnadz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnadz-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"27","attributes":{"slug":"danilahradil","name":"Danila Hradil Kuplen","twitter":"","facebook":"","title":"Dnevna urednica in voditeljica","description":"Novinarka, dnevna urednica in voditeljica, najljubša zvrst intervju, absolutno v živo, z gosti ob nedeljah in sopotnicami/sopotniki ob sredinih popoldnevih. Urednikuje ob četrtkih. Občasno ordinira v Ambulanti 202, po potrebi prime za druga novinarska dela.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnadhk-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnadhk-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"35","attributes":{"slug":"gorazdrecnik","name":"Gorazd Rečnik","twitter":"@GoRecnik","facebook":"","title":"Novinar","description":"Novinar s posluhom za depriviligirane, segregirane, diskriminirane. Ironičen do okostenelih struktur, a brez smisla za humor, ko gre za šovinizem, rasizem in nasilje v vseh oblikah. Naj bo v Reakciji ali pred Vročim mikrofonom, vedno oporečnik proti zidovom na mejah ali v glavah.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnagr-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnagr-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"72","attributes":{"slug":"lukapetric","name":"Luka Petrič","twitter":"@PetricLuka","facebook":"","title":"Novinar","description":"Športni novinar, reporter in voditelj oddaj Športna sobota, Nedeljsko športno popoldne in V sredo. Pokriva nogomet, tenis in judo. Poročal je z zadnjih treh velikih nogometnih tekmovanj v Nemčiji, Avstriji in Švici ter Južni Afriki.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalp-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalp-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Media","id":"22658","attributes":{"wp-id":447390,"title":"edvard kovač-3","caption":"Edvard Kovač","media-source":"Maja Ratej","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/edvard-kovac-3-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/edvard-kovac-3-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/edvard-kovac-3-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/edvard-kovac-3-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22749","attributes":{"wp-id":448708,"title":"mlakar ng 4","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mlakar-ng-4-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mlakar-ng-4-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mlakar-ng-4-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/mlakar-ng-4-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22787","attributes":{"wp-id":449476,"title":"Tomaž Kavčič","caption":"","media-source":"Zemono","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/tomaz-kavcic-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/tomaz-kavcic-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/tomaz-kavcic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/tomaz-kavcic.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22874","attributes":{"wp-id":451075,"title":"IMG_3365","caption":"","media-source":"BoBo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/img_3365-960x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/img_3365-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/img_3365-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/img_3365.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22930","attributes":{"wp-id":452004,"title":"mitja-velikonja","caption":"dr. Mitja Velikonja","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/mitja-velikonja-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/mitja-velikonja-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/mitja-velikonja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/mitja-velikonja-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23020","attributes":{"wp-id":453414,"title":"65480429","caption":"","media-source":"Osebni arhiv/Luis Fernández de Córdova","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ejti-stih-preganjanje-bolivijske-slikarke-zelo-spominja-na-inkvizicijo/448042","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/65480429-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/65480429-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/65480429-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/65480429-1200x798.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23121","attributes":{"wp-id":454716,"title":"20201001_115036","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20201001_115036-scaled-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20201001_115036-scaled-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20201001_115036-scaled-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20201001_115036-scaled-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23218","attributes":{"wp-id":455854,"title":"IMG_20201006_132214","caption":"","media-source":"Jan Grilc","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/img_20201006_132214-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/img_20201006_132214-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/img_20201006_132214-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/img_20201006_132214-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23334","attributes":{"wp-id":457263,"title":"marko brecelj","caption":"Marko Brecelj","media-source":"Damjan Rostan","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/marko-brecelj-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/marko-brecelj-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/marko-brecelj-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/marko-brecelj-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"23402","attributes":{"wp-id":458461,"title":"TIM CARNEY","caption":"","media-source":"Andrej Stopar","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/tim-carney-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/tim-carney-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/tim-carney-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/tim-carney-1200x817.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":47,"count":467}}}